Izvedljivost in razumevanje glasbenega dela: Variacije na temo Petra Kivyja

Povzetek

V neobjavljenem članku Peter Kivy obravnava hipotetično situacijo, v kateri so naše edine uprimeritve vsaj nekaterih glasbenih del digitalno ustvarjena zaporedja zvokov neke vrste. Kivy je nameraval obravnavati tovrsten hipotetični scenarij z dejanskim predlogom produkcije digitalno konstruirane verzije specifičnega dela, Wagnerjevega ciklusa Prstan. Da bi se izognil nepotrebnim zapletom, predstavi enostavnejši miselni eksperiment, kjer je digitalno uprimerjeno delo Beethovnova Peta simfonija. Poanta, ki jih želi prikazati skozi ta miselni eksperiment, ima dve dimenziji: prvič: v apokaliptičnem svetu, kjer ostajajo samo digitalna dela, vse ni izgubljeno. Ta dela lahko bolj ali manj obnovimo in do njih dostopamo tako, da jih »prevedemo« v glasbeno partituro. Drugič – in kar je še bolj pomembno – v našem svetu se moramo zavedati, da če dejansko pride do digitalne izvedbe, to ni dejanska »izvedba. S Kivyjem se strinjam, da, v kolikor bi bile tovrstne hipotetične digitalne različice del dejansko uresničene, to dejansko ne bi bile izvedbe teh del in ne bi mogle biti razumljene kot izvedbe. Vendar pa menim, da je Kivyjev argument v podporo »manj pomembnega« prvega nauka filozofsko veliko bolj zanimiv. Zato bom na podlagi teme, obravnavane v drugi polovici Kivyjevega članka, razvil določene variacije, ki nas bodo vodile do pomembnih, a relativno neobdelanih težav, ki so povezane s postopki, vpletenimi v razumevanje glasbenih del v klasični tradiciji in specifično s tistimi, ki so vpletene v razumevanje teh del skozi njihove izvedbe.