Religijsko »védenje« kot post-resnični koncept?

Povzetek

Beseda »post-resnica« se je prvič pojavila, ko je leta 2016 Donald Trump postal predsednik Združenih držav Amerike. Od takrat je beseda prevzela veliko definicij in pomenov, med drugimi »kjer se nekateri čutijo tako pogumne, da poskusijo izkriviti stvarnost, da se ta prilagodi njihovemu mnenju«, »namenoma kompliciran odnos z resnico« in preprosta definicija slovarja Oxford Dictionary: »ki se nanaša ali označuje okoliščine, kjer so objektivna dejstva manj vplivna pri oblikovanju javnega mnenja kot sklicevanje na čustva in osebna mnenja«. Čeprav je veliko ljudi obravnavalo post-resnico z različnih vidikov, sem se sama osredotočila na povezavo te z religijo, oz. bolj specifično z religijskim »védenjem«, ki je definirano na naslednji način: »religijo per se ustvari Bog, religijsko védenje pa ustvari človek. Sveti zakon je ustvarjen s strani Boga, razumevanje tega pa je človeška domena«. Zdi se, da religijsko »védenje« skoraj po definiciji spada v kategorijo post-resnice – prav zato uporabljam ta izraz zelo ohlapno; »védenje« implicira »resnico«, pravzaprav pa je morda situacija prav nasprotna. Preučujem, kako različne definicije izraza post-resnica vplivajo na naše razumevanje religijskega »védenja«, pri čemer se sklicujem na delo A Theory of Evolution of Religious Knowledge in a PostRevolutionary Iran: And a New Frontier for Sociology of Knowledge (Hashemi in Bagherpour, 2018). Osredotočam se predvsem na islam, ker je to religija, na katero se osredotočata Hashemi in Bagherpour, vendar to ne pomeni, da ugotovitve tega prispevka ne moremo aplicirati na druge religije.