Behavioristična (bio)semiotika Charlesa Morrisa

Povzetek

V članku so predstavljeni pomembnejši segmenti in razvoj semiotike Charlesa Morrisa. Podane so osnovne ideje Peircove semiotike, njegove tridelne formalne strukture semioze ter Morrisova kritična obravnave te misli, ki je bila v precejšnji meri pod vplivom projekta enotne znanosti naravnana bolj pozitivistično, saj iz polja semioze izključuje mentalne pojme, ker niso empirično objektivno preverljivi. Morris razvije petčleno strukturo semioze ter preoblikuje tradicionalni semiotični korpus pojmov v biološkega, kar mu omogoči znanstveno objektiven opis ciljno usmerjenega vedęnja, ki predstavlja ključen pojem v procesu semioze. Razložena je metoda proučevanja semiotične terminologije na podlagi združevanja dimenzij sintakse, semantike in pragmatike, iz katerih Morris izpelje celosten opis jezika in njegove strukture delovanja. Natančneje je opredeljeno Morrisovo razumevanje signalov in simbolov, ki predstavljajo pomemben element pri razlikovanju med živalsko in človeško komunikacijo.