Etika in svoboda v politični misli Franceta Vebra

Povzetek

Prispevek se osredotoča na moralno filozofijo Franceta Vebra, pri čemer bomo obravnavali njegovo dojemanje svobode in etike ter povezane pojme, kot so vest, dolžnost, vrednostno čustvovanje in stremljenje, ter vprašanja, ki se mu v etično-moralnem kontekstu porajajo. Veber je zavračal eudaimonistično in utilitaristično pojmovanje etike, saj sreče ni dojemal kot končnega cilja moralnega delovanja – etična vrednost dejanj po njegovem mnenju temelji na motivu, ne na posledicah. Njegovo etično stališče se odraža tudi v politični misli, saj kritizira idejo, da lahko narod, država ali človeštvo kot celota stremijo k sreči. S tem je zavračal kolektivistične politične koncepte, ki posameznika podrejajo višjim entitetam. Marksistični krogi so njegovo filozofijo sicer zavračali kot reakcionarno že pred vojno. Vebra so strankarski prepiri jezili, sam pa se ni prišteval k nobeni politični stranki. Materializem je krivil za vojno in socialno bedo, ki sta bili po njegovem mnenju posledici enostranskega zavzemanja za materialne koristi ter opuščanje duhovnih vrednot – prav slednje pa je poudarjal v svojem filozofiranju o svobodi in etiki.