Henoch–Schönlein purpura – obravnava in zdravljenje pediatričnih bolnikov severovzhodnega dela Slovenije

Henoch–Schönlein purpura – obravnava in zdravljenje slovenskih pediatričnih bolnikov severovzhodnega dela Slovenije

  • Mirjam Močnik Univerzitetni klinični center Maribor, Klinika za pediatrijo, Enota za pediatrično nefrologijo in arterijsko hipertenzijo
  • Nataša Marčun Varda Univerzitetni klinični center Maribor, Klinika za pediatrijo, Enota za pediatrično nefrologijo in arterijsko hipertenzijo; Univerza v Mariboru, Medicinska fakulteta, Katedra za pediatrijo
Ključne besede: purpura Henoch–Schönlein, epidemiologija, klinična slika, obravnava, otroci

Povzetek

Namen: Purpura Henoch–Schönlein je najpogostejši vaskulitis v otroški dobi z dobro prognozo. Z raziskavo primerjamo naše izkušnje z boleznijo z epidemiološkega in kliničnega stališča z raziskavami v svetovnem merilu.

Metode: Retrospektivno smo pregledali podatke o bolnikih s purpuro Henoch–Schönlein v obdobju med leti 2005 in 2018. Povzeli smo njihove klinične značilnosti, laboratorijske vrednosti ter zdravljenje ob prvi prezentaciji. Nadalje smo preverili, koliko, zakaj in kako smo zdravili bolnike, ki so se zaradi težav v našo obravnavo večkrat vračali. Vse navedene značilnosti smo primerjali z že objavljenimi raziskavami.

Rezultati: V času raziskave smo obravnavali 123 bolnikov s purpuro Henoch–Schönlein. Mediana starost vzorca bolnikov je bila 6,0 let (IQR 4, 9) z enakomerno porazdelitvijo med spoloma. Pri vseh je bila ob prezentaciji prisotna kožna purpura, pri 52,8 % so bile prisotne še otekline sklepov, pri 19,5 % bolečine v trebuhu in v do 10 % znaki ledvične prizadetosti. Najpogosteje smo bolnike zdravili podporno. Pri 61,8 % smo vključili nesteroidne antirevmatike, pri 13 % pa kortikosteroide. Povratnikov je bilo 15,4 %, najpogosteje zaradi ponovnih zagonov kožne purpure ter ledvičnih manifestacij.

Zaključek: V primerjavi z raziskavami iz tujine ugotavljamo podoben vrstni red prizadetosti posameznih organskih sistemov, vendar v nižjem odstotku. V primerjavi z ostalimi raziskavami se pogosteje odločamo samo za podporno terapijo; kortikosteroide uporabljamo redkeje. V primerjavi z ostalimi raziskavami beležimo tudi manjši delež povratnikov.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Biografije avtorja

Mirjam Močnik, Univerzitetni klinični center Maribor, Klinika za pediatrijo, Enota za pediatrično nefrologijo in arterijsko hipertenzijo

Maribor, Slovenija.

Nataša Marčun Varda, Univerzitetni klinični center Maribor, Klinika za pediatrijo, Enota za pediatrično nefrologijo in arterijsko hipertenzijo; Univerza v Mariboru, Medicinska fakulteta, Katedra za pediatrijo

Maribor, Slovenija.

Objavljeno
2022-06-14
Kako citirati
Močnik M., & Marčun Varda N. (2022). Henoch–Schönlein purpura – obravnava in zdravljenje pediatričnih bolnikov severovzhodnega dela Slovenije. Acta Medico-Biotechnica, 14(2), 28-35. https://doi.org/10.18690/actabiomed.221
Rubrike
Articles