Stavčne in komunikacijske enote govora
DOI:
https://doi.org/10.18690/scn.19.1.%25p.2026Ključne besede:
govorno dejanje, prozodija, stavek, skladnjaPovzetek
Prispevek obravnava vprašanje prepoznavanja mej med enotami, ki v govorjeni slovenščini izražajo ilokucijsko silo oziroma – kot pojem ilokucijske sile prilagodijo nekatere sheme za označevanje v korpusih – dialoško dejanje. V iskanju ustrezne enote izhaja iz skladenjske strukture govora ter se osredotoča na problem opredeljevanja stavčnih in komunikacijskih enot. V rezultatih je med drugim izpostavljena nujnost upoštevanja slušnega vtisa pri opredeljevanju enot in vprašljiva zanesljivost obstoječih definicij.
Prenosi
Literatura
John L. AUSTIN, 1975: How to Do Things with Words (2nd ed.). Oxford University Press.
James ALLEN, Mark CORE, 1997: Draft of DAMSL: Dialog Act Markup in Several Layers. https://www.cs.rochester.edu/research/cisd/resources/damsl/RevisedManual/ (17. 10. 2025).
AMI, 2005: Guidelines for Dialogue Act and Addressee Annotation Version 1.0. http://groups.inf.ed.ac.uk/ami/corpus/Guidelines/dialogue_acts_manual_1.0.pdf (17. 10. 2025).
Douglas BIBER, Stig JOHANSSON, Geofrey LEECH, Susan CINRAD, Edward FINEGAN, 1999: Longman Grammar of Spoken and Written English. Longman.
Harry BUNT, 2009: The DIT++ taxonomy for functional dialogue markup. AMAAS 2009 Workshop ‘Towards a Standard Markup Language for Embodied Dialogue Acts’ Proceedings. Ur. D. Heylen, C. Pelachaud, R. Catizone, & D. Traum. Budimpešta. 13–23. https://www.cs.huji.ac.il/~jeff/aamas09/pdf/04_Workshop/w16.pdf (17. 10. 2025).
Harry BUNT, 2019: Guidelines for Using ISO Standard 24617-2. https://research.tilburguniversity.edu/en/publications/guidelines-for-using-iso-standard-24617-2 (17. 10. 2025).
Pauline FOSTER, Alan TONKYN, Gillian WIGGLESWORTH, 2000: Measuring spoken language: a unit for all reasons. Applied Linguistics 21/3, 354–375. https://doi.org/10.1093/applin/21.3.354 (17. 10. 2025).
Kellogg W. HUNT, 1965: Grammatical structures written at three grade levels. https://api.semanticscholar.org/CorpusID:178354910 (17. 10. 2025).
ISO 24617-2. 2012. ISO DIS 24617-2 Language resource management – Semantic annotation framework (SemAF), Part 2: Dialogue acts. Ženeva.
Dan JURAFSKY, 2004: Pragmatics and computational linguistics. The Handbook of Pragmatics. Ur. L. R. Horn, G. Ward. Blackwell. 578–604.
Dan JURAFSKY, Liz SHRIBERG, Debra BIASCA, 1997: Switchboard SWBD-DAMSL shallow-discourse-function annotation. Coders manual, draft 13. University of Colorado at Boulder & +SRI International. https://web.stanford.edu/~jurafsky/ws97/manual.august1.html (17. 10. 2025).
John M. KIRK, 2013: Beyond the structural levels of language: An introduction to the SPICE-Ireland corpus and its uses. After the Storm: Papers from the Forum for Research on the Languages of Scotland and Ulster Triennial Meeting. Ur. J. Cruickshank, R. McColl Millar. Forum for Research on the Languages of Scotland and Ireland. 207–232. https://www.abdn.ac.uk/sll/documents/Kirk-Beyond-the-Structural-Levels-of-Language.pdf (17. 10. 2025).
Mira KRAJNC IVIČ, 2002: Nekatere skladenjske značilnosti mariborskega pogovornega jezika. Med dialektologijo in zgodovino slovenskega jezika: ob življenjskem in strokovnem jubileju prof. dr. Martine Orožen. Ur. Marko Jesenšek, Bernard Rajh, Zinka Zorko. Maribor: Slavistično društvo. 166–176.
Mira KRAJNC IVIČ, 2004: Besedilnoskladenjske značilnosti javne govorjene besede (na gradivu mariborščine). Slavistična revija: časopis za jezikoslovje in literarne vede 52/4, 475–498.
Walter LOBAN, 1976: Language Development: Kindergarten through Grade Twelve. NCTE Committee on Research Report No. 18. Illinois: National-Council of Teachers of English.
Marie METEER, 1995: Dysfluency Annotation Stylebook for the Switchboard Corpus. University of Pennsylvania.
Olga MÜLLEROVÁ, 1994: Mluvený text a jeho syntaktická výstavba. Praga.
Mojca SMOLEJ, 2006: Nekatere skladenjske značilnosti spontano tvorjenih besedil govorcev Ljubljane. Mesto in meščani v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi. 42. Seminar slovenskega jezika, literature in kulture. Ljubljana: Filozofska fakulteta. 11–21.
Mojca SMOLEJ, 2022: Skladanje: izbrana poglavja iz skladnje slovenskega jezika. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. DOI: 10.4312/9789610606000
Alenka VALH LOPERT, 2006: Skladenjski elementi govorjenega jezika v jutranjem programu komercialnega radia (Radio City). Jezikoslovni zapiski 12/2, 51–62.
Darinka VERDONIK, 2022: Discourse markers and dialogue act annotation for computational dialogue systems. Discourse markers in interaction: from production to comprehension. Ur. Maria Josep Cuenca, Liesbeth Degand. Berlin, Boston: De Gruyter Mouton. 191–213. DOI: 10.1515/9783110790351-008
Darinka VERDONIK, 2024: Označevanje netekočnosti v govoru: primer označevanja z uporabo orodja Exmaralda. Maribor: Univerza v Mariboru, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko. https://mezzanine.um.si/rezultati/#tehni%C4%8Dne-smernice (17. 10. 2025).
Darinka VERDONIK, Zdravko KAČIČ, 2012: Označevalci odprte propozicije v govorjenem diskurzu. Slavistična revija: časopis za jezikoslovje in literarne vede 60/1, 79–94.
Darinka VERDONIK, Ana ZWITTER VITEZ, 2020: Slovenski govorni korpus Gos. Založba Univerze v Ljubljani. DOI: 10.4312/9789610603528
A. F. WATTS, 1948: The Language and Mental Development of Children. Boston: D. C. Heath & Company.
Martin WEISSER, 2019: The DART annotation scheme: Form, applicability & application. Studia Neophilologica 91/2, 131–153. DOI: 10.1080/00393274.2019.1616218
Prenosi
Objavljeno
Izjava o dostopnosti podatkov
Članek temelji na raziskovalnih podatkih, ki se hranijo v repozitoriju CLARIN.SI in so javno dostopni na povezavi http://hdl.handle.net/11356/2073.
Številka
Rubrika
Licenca
Avtorske pravice (c) 2026 Univerza v Mariboru, Univerzitetna založba
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 mednarodno licenco.
Avtorske pravice
Članki so objavljeni pod pogoji mednarodne licence CC BY-SA. https://creativecommons.org/licenses/by-sa/4.0/deed.sl
Plagiatorstvo
Slavia Centralis je nekomercialna in prosto dostopna mednarodna znanstvena revija. Kot taka je zavezana etičnim načelom glede zaupnosti, izvirnosti in intelektualne poštenosti. Kršenje avtorskih pravic in plagiatorstvo obravnava zelo resno, zaradi česar z ustrezno programsko opremo preverja morebitno podobnost z vsebino drugih besedil.
Avtorji morajo upoštevati naslednje:
Predloženo besedilo mora biti izvirni znanstveni članek. Vsi viri morajo biti korektno navedeni. Besedilo ne sme biti istočasno predloženo uredniški presoji drugih publikacij.
Za vključeno gradivo (citati, ilustracije, tabele ipd.) je treba pridobiti ustrezna dovoljenja, ki izhajajo iz avtorskih pravic.
Objava v reviji Slavia Centralis ne predvideva plačila.