The historical accentuation of masculine nouns in Čakavian and Štokavian Dalmatian dialects in light of Deanović’s Lingvistički atlas Mediterana 

  • Joseph Schallert Univerza v Torontu, Oddelek za slovanske jezike in književnost
DOI: https://doi.org/10.18690/scn.7.2.30–48.2014
Ključne besede: bosansko-hrvaško-srbska narečja Dalmacije, čakavsko in Zeta-Lovćensko naglaševanje samostalnikov moškega spola, praslovanski naglasni tip d, bosansko-hrvaško-srbski naglasni tipi kot refleksi praslovanskih paradigem

Povzetek

Zgodovinsko naglaševanje samostalnikov moškega spola v čakavskih in štokavskih dalmatinskih narečjih v luči Deanovićevega Lingvističkega atlasa Mediterana

Projekt Lingvistički atlas Mediterana Mirka Deanovića je privedel do objave številnih člankov med letoma 1958 in 1967, posvečenih leksiki bosanskih, hrvaških in srbskih narečij, ki se raztezajo na območju dalmatinske obale in otokov od čakavskega Krka na severu do staroštokavske Boke Kotorske na jugu. Ker so bili podatki zbrani z ozirom na prozodične značilnosti, je lahko Deanovićevo gradivo uporabljeno tudi za namen tega članka, ki prinaša primerjalne zgodovinske analize naglaševanja enozložnih moškospolskih osnov, potrjenih v Deanovićevem korpusu. Rezultati teh analiz na novo osvetljujejo leksiko in geografsko področje naglasnega tipa d v bosanskih, hrvaških in srbskih narečjih; gre za tematiko, ki je bila v središču znanstvenih razprav, posvečenih dokazovanju praslovanskega naglasnega tipa d in njegovemu nasprotovanju.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Biografija avtorja

Joseph Schallert, Univerza v Torontu, Oddelek za slovanske jezike in književnost

Toronto, Kanada. E-pošta: joseph.schallert@utoronto.ca

Literatura

Aleksandar BELIĆ, 1909: Zametki po čakavskim govoram. Izvestija otdelenija russkogo jazyka i slovesnosti Akademii Nauk 14, 181–266.
Ivan BROZ, F. IVEKOVIĆ, 1901: Rječnik hrvatskoga jezika. Zagreb: Štamparija Karla Albrechta (Jos. Wittasek).
Rima V. BULATOVA, Vladimir A. DYBO, Sergej L. NIKOLAEV, 1988: Problemy akcentologičeskix dialektizmov v praslavjanskom. Slavjanskoe jazykoznanie. X
Meždunarodnyj s”ezd slavistov. Sofija, sentjabr’ 1988 g. Doklady sovetskoj delegacii. Moskva: Nauka. 31–66.
Mirko DEANOVIĆ, 1958: Terminologia marinara e peschereccia a Ragusavecchia (Cavtat). Studia romanica et anglica zagrabiensia 5, 3–32.
– –, 1962: Lingvistički atlas Mediterana. Anketa u Boki Kotorskoj. Rad Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti 327, 5–38.
– –, 1963: Izveštaj o anketi na Dugom Otoku za Lingvistički atlas Mediterana. Ljetopis Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti 69, 339–341.
– –, 1966: Lingvistički atlas Mediterana II. Anketa na Visu (Komiža). Rad Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti 344, 5–33.
– –, 1967: Lingvistički atlas Mediterana III. Anketa u Salima na Dugom otoku. Rad Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti 348, 27–60.
Mirko DEANOVIĆ, Ive JELENOVIĆ, 1958: Pomorski i ribarski nazivi na Krku, Korčuli i Lopudu. Zbornik Instituta za historijske nauke u Zadru 2, 133–171.
Vladimir A. DYBO, Galina I. ZAMJATINA, Sergej L. NIKOLAEV,1990: Osnovy slavjanskoj akcentologii. Moskva: Nauka.
– –,1993: Osnovy slavjanskoj akcentologii. Slovar’. Neproizvodnye osnovy mužskogo roda. Vyp. 1. Moskva: Nauka.
Maks FASMER, 1958/1986: Ètimologičeskij slovar’ russkogo jazyka. (Perevod s nemeckogo i dopolnenija člena-korrespondenta AN SSSR O. N. Trubačeva. Izdanie vtoroe, stereotipnoe. V četyrex tomax.) Moskva: “Progress”.
H. P. HOUTZAGERS, 1986: The Čakavian dialect of Orlec on the island of Cres (Studies in Slavic and General Linguistics, 5). Amsterdam: Rodopi.
Mate HRASTE, 1935: Čakavski dijalekat ostrva Hvar. Biblioteka južnoslovenskog filologa 14–16, 1–56.
Mate HRASTE, Petar ŠIMUNOVIĆ (unter Mitarbeit und Redaktion von Reinhold Olesch), 1979: Čakavisch-deutsches Lexikon. Teil 1. Köln Wien: Böhlau Verlag. (Slavistische Forschungen 25/1).
– –, 1983: Čakavisch-deutsches Lexikon. Teil 3. Čakavische Texte. Köln Wien: Böhlau Verlag. (Slavistische Forschungen 25/3).
Vladislav M. ILLIČ-SVITYČ, 1963: Imennaja akcentuacija v baltijskom i slavjanskom. Sud’ba akcentuacionnyx paradigm. Moskva: Izdatel’stvo Akademii nauk SSSR.
Pavle IVIĆ, 1958: Die serbokroatischen Dialekte: Ihre Struktur und Entwicklung. S’Gravenhage: Mouton.
Ive JELENOVIĆ, 1962: Etnološki prilozi iz Dobrinja na otoku Krku. Zbornik za narodni život i običaje južnih slovena 40, 221–240.
Blaž JURIŠIĆ, 1973: Rječnik govora otoka Vrgade. Uspoređen s nekim čakavskim i zapadnoštokavskim govorima. II dio, rječnik. Zagreb.
Mate KAPOVIĆ, 2008: Razvoj hrvatske akcentuacije. Filologija 51, 1–39.
Vuk Stef. KARADŽIĆ, 1849: Srpske narodne poslovice. U Beču u štampariji Jermenskoga manastira.
Keith LANGSTON, 2006: Čakavian prosody. The Accentual patterns of the Čakavian dialects of Croatian. Bloomington: Slavic.
– –, 2007: Common Slavic accentual paradigm (d): A reevaluation of evidence from Čakavian. Tones and Theories: Proceedings of the International Workshop on Balto-Slavic
Accentology (Zagreb, 1–3 July 2005). Eds. Mate Kapović and Ranko Matasović. Institut za hrvatski jezik i jezikoslovlje. Zagreb. 121–150.
Ive LUKEŽIĆ, Marija TURK, 1998: Govori otoka Krka. Rijeka: Libellus.
Miloš MOSKOVLJEVIĆ,1972: Govor ostrva Vis. In R. V. Bulatova, red. Issledovanija po serboxorvatskomu jazyku. Moskva. 105–138.
Milan REŠETAR, 1900: Die serbokroatische Betonung südwestlicher Mundarten. Wien: Alfred Hölder (Schriften der Balkankommission der Kaiserliche Akademie der Wissenschaften, Linguistische Abteilung. Südslavische Dialektstudien, 1).
– –, 1907: Der štokavische Dialekt. Wien: Alfred Hölder (Schriften der Balkankommission der Kaiserliche Akademie der Wissenschaften, Linguistische Abteilung. Südslavische Dialektstudien, 8).
Miriam-Maria SCHRAGER, 2011: Accentuation of masculine monosyllabic nouns of Susak speakers in New Jersey. Baltistica VII Priedas (Proceedings of the Sixth International Workshop on Baltoslavic Accentology). 29–47.
Petar SKOK, 1973: Etimologijski rječnik hrvatskoga ili srpskoga jezika. 3 knj. Zagreb: Jugoslavenska akademija znanosti i umjetnosti.
Petar ŠIMUNOVIĆ, 1981: Komiža (OLA 42). Fonološki opisi srpskohrvatskih/hrvatskosrpskih, slovenačkih i makedonskih govora obuhvaćenih opšteslovenskim lingvističkim atlasom. Sarajevo: Akademija nauka i umjetnosti Bosne i Hercegovine (Posebna Izdanja 9). 259–265.
– –, 2009: Rječnik bračkih čakavskih govora. Drugo dopunjeno i popravljeno izdanje. Zagreb: Golden marketing – Tehnička knjiga.
Vaso, TOMANOVIĆ, 1935: Akcenat u govoru sela Lepetana (Boka Kotorska). Južnoslovenski filolog 14, 59–141.
Willem VERMEER, 1982: On the principal sources for the study of Čakavian dialects with neocircumflex in adjectives and e-presents. South Slavic and Balkan Linguistics (Studies in Slavic and General Linguistics, 2). 279–341.
– –, 1984a: On clarifying some points of Slavonic accentology: the quantity of the thematic vowel in the present tense and related issues. Folia Linguistica Historica 5/2, 331–395.
– –, 1984b: Opozicija tipa “živo/neživa” u množini u jednom čakavskom sistemu (Omišalj). Naučni sastanak slavista u Vukove dane i referati i saopštenija 13/1, 275–288 (as per the 2009 on-line version at http://www.hum2.leidenuniv.nl/pdf/S&R/publicaties/ vermeer_1984b_Opozicija_Omisalj.pdf).
– –, 2001: Critical observations on the modus operandi of the Moscow Accentological School. In Lehfeldt, Werner. Einführung in die morphologische Konzeption der slavischen Akzentologie. 2., verbesserte und ergänzte Auflage mit einem Appendix von Willem Vermeer. Verlag Otto Sagner: München. (Vorträge und Abhandlungen zur Slavistik, Band 42). 131–161.
Stjepan VUKUŠIĆ, 1984: Nacrt hrvatske naglasne norme na osnovi zapadnog dijalekta. Pula: Istarska naklada.
Objavljeno
2020-10-25
Kako citirati
Schallert J. (2020). The historical accentuation of masculine nouns in Čakavian and Štokavian Dalmatian dialects in light of Deanović’s Lingvistički atlas Mediterana . Slavia Centralis, 7(2), 30–48. https://doi.org/10.18690/scn.7.2.30–48.2014
Številka
Letn. 7 Št. 2 (2014)
Rubrike
Articles

Copyright (c) 2014 Univerzitetna založba Univerze v Mariboru

Creative Commons licenca

To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno 4.0 mednarodno licenco.

Avtorske pravice

Avtorji sprejetih prispevkov ohranijo avtorske pravice svojega besedila, obenem pa uredništvu revije Slavia Centralis priznavajo pravico do elektronske distribucije prispevka. Avtorji lahko svoje besedilo (v natisnjeni ali elektronski verziji) ponovno objavijo zgolj ob navedbi prvotne objave v reviji Slavia Centralis. Avtorji lahko objavljeno besedilo dodajo tudi na osebno spletno stran, oddelčno spletno stran ali na institucionalne repozitorije.

Plagiatorstvo

Slavia Centralis je nekomercialna in prosto dostopna mednarodna znanstvena revija. Kot taka je zavezana etičnim načelom glede zaupnosti, izvirnosti in intelektualne poštenosti. Kršenje avtorskih pravic in plagiatorstvo obravnava zelo resno, zaradi česar z ustrezno programsko opremo preverja morebitno podobnost z vsebino drugih besedil.

Avtorji morajo upoštevati naslednje:

Predloženo besedilo mora biti izviren znanstveni članek. Vsi viri morajo biti korektno navedeni. Besedilo ne sme biti istočasno predloženo uredniški presoji drugih publikacij.
Za vključeno gradivo (citati, ilustracije, tabele ipd.) je treba pridobiti ustrezna dovoljenja, ki izhajajo iz avtorskih pravic.

Objava v reviji Slavia Centralia ne predvideva plačila.