Legitimizacija imaginarnog i subverzija povijesnog u romanesknom diskursu Dževada Karahasana, Milorada Pavića i Jasne Horvat

  • Andrijana Kos-Lajtman Univerza v Zagrebu, Pedagoška fakulteta (Oddelek v Čakovcu)
DOI: https://doi.org/10.18690/scn.5.1.19–30.2012
Ključne besede: Vzhodni divan, Hazarski slovar, Az, imaginarno, zgodovina, interkulturnost

Povzetek

Imaginacija in zgodovinskost v romanesknem diskurzu Dževada Karahasana, Milorada Pavića in Jasne Horvat

Z analizo ključnih romanov treh književnikov različnih nacionalnokulturnih bivališč (bosanskohercegovskega književnika Dževada Karahasana /Vzhodni divan, 1989/, srbskega književnika Milorada Pavića /Hazarski slovar, 1984/ in hrvaške književnice Jasne Horvat /Az, 2009/) so predstavljene tematske in svetonazorske podobnosti, ki izražajo njihov romaneskni diskurz. Svetovnonazorsko trije avtorji izkazujejo afirmacijski odnos do fanatizma in imaginacije ter relativni odnos do zgodovinskega.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Biografija avtorja

Andrijana Kos-Lajtman, Univerza v Zagrebu, Pedagoška fakulteta (Oddelek v Čakovcu)

Zagreb, Hrvaška. E-pošta: andrijana.kos@ck.t-com.hr

Literatura

Božidar ALAJBEGOVIĆ, 2010: Imaginarno kao okosnica stvarnosti. Vijenac XVIII/432, 8.
Vladimir BITI, 2000: Pojmovnik suvremene književne i kulturne teorije. Zagreb: Matica hrvatska.
Sava DAMJANOV, 2002: Srpska postmoderna proza na kraju 20. veka. Polja. Časopis za književnost i teoriju XLVII/421, http://polja.eunet.rs/polja421/421–11.htm#Top.
Anela HAKALOVIĆ, 2010: Trivijalna čudovišta postmodernizma. (Sic!). Časopis za poetička istraživanja i djelovanja 3., http://www.sic.ba/rubrike/temat/anela-hakalovictrivijalna-cuda-postmodernizma/, 26.06.2010.
Jasna HORVAT, 2009: Az. Zagreb: Naklada Ljevak.
Dževad KARAHASAN, 1994: Istočni diwan. Klagenfurt/Celovec: Bosanska biblioteka.
Enver KAZAZ, 2001: Priča/tekst/svijet. Romani Dževada Karahasana. Novi izraz 3/12, http://www.openbook.ba/izraz/no12/12_enver_kazaz1.htm.
Zoran KRAVAR, 2003: Antimodernizam. Zagreb: AGM.
David LODGE, 1988: Načini modernog pisanja. Zagreb: Globus.
Jasmina LUKIĆ, 1992: Hazarski rečnik kao postmoderna heterotopija. Zbornik izlaganja sa devetih književnih susreta »Savremena srpska proza« 5. http://www.rastko.rs/knjizevnost/pavic/index.html.
Vladimir MAŽURANIĆ, 1927: Gebalim. Posebni otisak Kola Matice hrvatske knj. VIII. iz god. 1927. 3–14.
Milorad PAVIĆ, 1989: Hazarski rečnik. Beograd: Prosveta.
Gajo PELEŠ, 1999: Tumačenje romana. Zagreb: Artresor.
Milivoj SOLAR, 2005: Retorika postmoderne. Zagreb: Matica hrvatska.
Zoltan VIRÁG, 2007: Odnosi i glasovi u tranziciji. Osijek: Matica hrvatska Ogranak Osijek.
Objavljeno
2020-10-20
Kako citirati
Kos-Lajtman A. (2020). Legitimizacija imaginarnog i subverzija povijesnog u romanesknom diskursu Dževada Karahasana, Milorada Pavića i Jasne Horvat. Slavia Centralis, 5(1), 19–30. https://doi.org/10.18690/scn.5.1.19–30.2012
Številka
Letn. 5 Št. 1 (2012)
Rubrike
Articles

Copyright (c) 2012 Univerzitetna založba Univerze v Mariboru

Creative Commons licenca

To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno 4.0 mednarodno licenco.

Avtorske pravice

Avtorji sprejetih prispevkov ohranijo avtorske pravice svojega besedila, obenem pa uredništvu revije Slavia Centralis priznavajo pravico do elektronske distribucije prispevka. Avtorji lahko svoje besedilo (v natisnjeni ali elektronski verziji) ponovno objavijo zgolj ob navedbi prvotne objave v reviji Slavia Centralis. Avtorji lahko objavljeno besedilo dodajo tudi na osebno spletno stran, oddelčno spletno stran ali na institucionalne repozitorije.

Plagiatorstvo

Slavia Centralis je nekomercialna in prosto dostopna mednarodna znanstvena revija. Kot taka je zavezana etičnim načelom glede zaupnosti, izvirnosti in intelektualne poštenosti. Kršenje avtorskih pravic in plagiatorstvo obravnava zelo resno, zaradi česar z ustrezno programsko opremo preverja morebitno podobnost z vsebino drugih besedil.

Avtorji morajo upoštevati naslednje:

Predloženo besedilo mora biti izviren znanstveni članek. Vsi viri morajo biti korektno navedeni. Besedilo ne sme biti istočasno predloženo uredniški presoji drugih publikacij.
Za vključeno gradivo (citati, ilustracije, tabele ipd.) je treba pridobiti ustrezna dovoljenja, ki izhajajo iz avtorskih pravic.

Objava v reviji Slavia Centralia ne predvideva plačila.