Couples Modernes. The Literary Couple in Central European Modernist Movements
Ključne besede:
srednja Evropa, modernistično gibanje, nova ženska, dekadent
Povzetek
Članek je posvečen specifičnemu fenomenu v srednjeevropskem modernizmu: paru, ki ga sestavljata t. i. nova ženska in dekadent. S poudarkom na gibanjih mlada Poljska (Młoda Polska), mlada Hrvaška (Mlada Hrvatska) in češka moderna (Česká moderna) avtorica predstavi tri primere literarnih parov: Stanisław Przybyszewski in Dagny Juel, Vladimir Jelovšek in Zofka Kveder ter Stanislav K. Neumann in Kamilla Neumannová. Pregled dokazuje, da je navezovanje na pripadnika literarnega gibanja za žensko predstavljalo način za dostop do boemskega miljeja in, kar je še pomembneje, do strani vodilnih revij in posledično do literarne zgodovine.
Prenosi
Podatki o prenosih še niso na voljo.
Literatura
Harriet ANDERSON, 1992: Utopian Feminism. Women’s Movements in Fin-De-Siècle Vienna. New Heaven, London: Yale University Press.
Tina BAHOVEC, 2016: Südslawische Frauenwelten: Zofka Kveders Zeitschrift Ženski svijet [Frauenwelt] / Jugoslavenska žena [Jugoslawische Frau] in den Jahren 1917 bis 1920. “Wir wollen der Gerechtigkeit und Menschenliebe dienen…” Frauenbildung und Emanzipation in der Habsburgermonarchie – der südslawische Raum und seine Wechselwirkung mit Wien, Prag und Budapest. Eds. Vesela Tutavac, Ilse Korotin. Wien: Praesens Verlag. 302–333.
France BERNIK, 2005: Zofka Kvederova – prva slovenska klasikinja. Zofka Kveder, Zbrano delo, 1. knjiga. Maribor: Litera. 445–446.
Matjaž BIRK, 2012: Zofka Kveder-Jelovšek im Zagreber deutschsprachigen journalistischen und literarischen Feld: Einstieg und Übernahme der Redaktion der Frauenzeitung. A svet je kroženje in povezava zagonetna: Zbornik ob 80-letnici zaslužnega profesorja Mirka Križmana. / Festschrift für Prof. Mirko Križman zum 80. Geburtstag. Eds. Vida Jesenšek, Alja Lipavic Oštir, Melanija Larisa Fabčič. Maribor: Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti, Filozofska fakulteta. 339–353.
Jan BRODAL, 1996: Stanisław Przybyszewski and Dagny Juel – a Literary partnership. Totenmesse: modernism in the culture of Northern and Central Europe. Ed. Piotr Paszkiewicz. Warsaw: Institute of Art, Polish Academy of Sciences. 187–201.
B. V. [Milan Marjanović], 1898: Jelovšekove “Simfonije”. Nova nada 4/5, 167–169.
Anna CZARNOCKA, 1996: Nietzsche, Przybyszewski and the Berlin Bohême from the Circle of the Kneipe “Zum Schwarzen Ferkel”. Totenmesse: modernism in the culture of Northern and Central Europe. Ed. Piotr Paszkiewicz. Warsaw: Institute of Art, Polish Academy of Sciences. 41–50.
Katherine DAVID-FOX, 2000: Prague-Vienna, Prague-Berlin: The Hidden Geography of Czech Modernism. Slavic Review 59/4, 735–760.
Dunja DETONI DUJMIĆ, 1998: Ljepša polovica književnosti. Zagreb: Matica Hrvatska.
Linda DOWLING, 1979: The Decadent and the New Woman in the 1890s. NineteenthCentury Fiction 33/4, 434–453.
Lidija DUJIĆ, 2019: Zovu ih književnicama. Zagreb: Mala zvona.
Paweł DYBEL, 2000: Urwane ścieżki: Przybyszewski–Freud–Lacan. Kraków: Universitas.
Vida FLAKER, 1977: Časopisi hrvatskoga modernističkog pokreta. Zagreb: Hrvatsko filološko društvo.
[Fran GOVEKAR], 1900: Književnost. Zofka Kveder Misterij žene. Slovenski narod 33/140, 3.
GRIGOROVIČ, 1900: Sobotno pismo. Slovenski narod 33/165, 1.
Urte HELDUSER, 2005: Geschlechterprogramme. Konzepte der literarischen Moderne um 1900, Köln: Böhlau Verlag.
Jasna HLOUŠKOVA, 1971: Przybyszewski a Moderní revue. Slavia 50, 170–74.
Alenka JENSTERLE-DOLEŽAL, 2014: Avtor, tekst, kontekst, komunikacija. Poglavja iz slovenske moderne. (Mednarodna knjižna zbirka Zora, 103). Maribor: Mednarodna založba Filozofske fakultete.
Gvido JENY, 1900: Tři mladí. Moderní revue 12/1, 28–30.
Ester JIRESCH, 2013: Im Netzwerk der Kulturvermittlung. Sechs Autorinnen und ihre Bedeutung für die Verbreitung skandinavischer Literatur und Kultur in West- und Mitteleuropa um 1900. Barkhuis: Groningen.
Jiří KARÁSEK, 1994: Vzpominky. Praha: Thyrsus.
František KAUTMAN, 1966: St. K. Neumann. Člověk a dílo (1875–1917). Praha: Academia.
Patrycja KAWALEC, 2007: Stanisław Przybyszewski w czeskim świecie literackim i artystycznym. Kraków: Collegium Columbinum.
-kb- [František KUBKA], 1930: Bücher guten Autoren. Kamilla Neumannová über ihr Lebenswerk. Prager Presse 25, 5.
[Zofka KVEDER], 1898: Književnost in umetnost. Slovenka 2/26, 617–618.
Emma LAVIGNE (ed.), 2018: Couples modernes. Paris: Gallimard.
Sally LEDGER, 1997: The New Woman: Fiction and Feminism at the Fin De Siècle. Manchester and New York: Manchester University Press.
Lena MAGNONE, 2020: Ruch “młodych kobiet”? Transnarodowy kobiecy modernizm w Europie Środkowej na przełomie XIX i XX wieku. Modernizmy Europy ŚrodkowoWschodniej: coraz szersze marginesy. Ed. Ewa Paczoska, Izabela Poniatowska. Warszawa: WUW. 161–187.
Xeres de la MARAJA [Milan Begović], 1900: Zofka Kveder: Misterij žene. Slovenka 4/8, 189.
Jayne E. MAREK, 1995: Women editing modernism. “Little” Magazines & Literary History. Lexington: The University Press of Kentucky.
Laura MARHOLM, 1896: Modern women. An English rendering of Laura Marholm Hansson’s ‘Das buch der frauen’. Transl. Hermione Ramsden. London: John Lane.
Milan MARJANOVIĆ, 1951: Hrvatska moderna. Izbor književne kritike, 2. Zagreb: Jugoslavenska akademija znanosti i umjetnosti.
Gabriela MATUSZEK, 1996: “Der geniale Pole”? Stanislav Przybyszewski in Deutschland (1892–1992). Transl. Dietrich Scholze. Paderborn: Igel Verlag.
Gabriela MATUSZEK, 2008: Stanisław Przybyszewski – pisarz nowoczesny. Kraków: Universitas.
Stanislav Kostka NEUMANN, 1904: Apostrofa. Moderni Revue 16, 40–41.
Stanislav Kostka NEUMANN, 1931: Vzpomínky. Praha: František Borový.
Božena NEUMANNOVÁ, 1998: Byla jsem ženou slavného muže. Paměti druhé ženy S. K. Neumanna. Praha: Host.
Kamilla NEUMANNOVÁ, 1930: 25 let Knih dobrých autorů. Národní listy 5/25/39, 3, 10, 11.
Mary Kay NORSENG, 1991: Dagny Juel Przybyszewska, the Woman and the Myth. Seattle: University of Washington Press.
Vladimír PAPOUŠEK (ed.), 2010: Dějiny nové moderny: česká literatura v letech 1905–1923. Praha: Academia.
Sarah PARKER, 2020: The New Woman and Decadent Gender Politics. Decadence. A Literary History. Ed. Alex Murray. Cambridge University Press. 118–135.
Katja MIHURKO PONIŽ, 2003: Drzno drugačna. Zofka Kveder in podobe ženskosti. Ljubljana: Delta.
Katja MIHURKO PONIŽ, 2013: Kratka proza Zofke Kveder. Jezik in slovstvo 58/1–2, 73–84.
Katja MIHURKO PONIŽ, 2016: Der Bruch mit der literarischen Tradition: Weibliche Identitätskonzepte in Zofka Kveders multikulturellem Oeuvre. Germanoslavica 27/2, 37–64.
Katja MIHURKO PONIŽ, 2017a: Zofka Kveder in revija Slovenka. Slovenka. Prvi ženski časopis (1897–1902). Ed. Marta Verginella. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. 39–51.
Katja MIHURKO PONIŽ, 2017b: Literarna ustvarjalka v očeh druge_ga. Študije o recepciji, literarnih stikih in biografskem diskurzu. Nova Gorica: Univerza v Novi Gorici.
Kazimierz PRZERWA-TETMAJER, 1989: Przedmowa. Życie 11, 2.
Stanisław PRZYBYSZEWSKI, 1926: Moi współcześni. Wśród obcych. Warszawa: Biblioteka Polska.
Stanisław PRZYBYSZEWSKI, 1930: Moi współcześni. Wśród swoich. Warszawa: Biblioteka Polska.
Stanisław PRZYBYSZEWSKI, 1937: Listy, vol. 1. Gdańsk: TPNiS.
Aleksandra SAWICKA, 2006: Dagny Juel Przybyszewska. Fakty i legendy. Gdansk: Słowo/obraz terytoria.
George C. SCHOOLFIELD, 2003: A Baedeker of Decadence: Charting a Literary Fashion, 1884–1927. New Haven: Yale University Press.
[Ignacy] SEWER-MACIEJOWSKI, 1898: Od redakcji. Życie 38/39, 497.
Elaine SHOWALTER (ed.), 1993: Daughters of Decadence. Women writers of the finde-siècle. New Brunswick, New Jersey: Rutgers University Press.
Marijan ŠABIĆ, 2008: Vladimir Jelovšek i praški mostovi hrvatske dekadencjije. Nova Croatica 2, 117–137.
Miroslav ŠICEL, 1978: Književnost moderne. Povijest hrvatske književnosti. Knjiga 5. Zagreb: Liber Mladost.
Nikola TOMAŠEGOVIĆ, 2022: Modernistički pokret mladih u hrvatskoj kulturi i politici na prijelomu 19. i 20. stoljeća. Zagreb: Sveučilište u Zagrebu, Filozofski fakultet. (Doctoral thesis, unpublished).
T. J. [Josip TOMINŠEK], 1900: Misterij žene. Slovenka 4/10, 240.
Zdeněk VAVŘÍK, 1929–1930: Návštěvou ve slavné vile. Rozpravy Aventina 5/7, 75–76.
Natascha VITTORELLI, 2007. Frauenbewegung um 1900. Uber Triest nach Zagreb. Wien: Löcker.
Ana VULELIJA, 2021: Feministički i spisateljski angažman Adele Milčinović na početku 20. stoljeća. Periferno u hrvatskoj književnosti i kulturi. Eds. Krešimir Bagić, Miranda Levanat-Peričić, Leszek Małczak. Katowice: UŚ. 408–431.
Aleš ZACH, 1976: Ediční dílo Kamilly Neumannové. Bibliografický soupis k 100. výročí jejího narození a 20. výročí úmrtí. Praha: Památník národního písemnictví.
Aleš ZACH, 1995: Edice družiny Moderní Revue. Moderní revue 1894–1925. Eds. Otto M. Urban, Luboš Merhaut. Praha: Torst. 222–245.
Aleš ZACH, 2000: Kamilla Neumannová. Lexikon české literatury. Díl. 2, sv. 1 (M–O). Praha: Academia. 516–518.
Tina BAHOVEC, 2016: Südslawische Frauenwelten: Zofka Kveders Zeitschrift Ženski svijet [Frauenwelt] / Jugoslavenska žena [Jugoslawische Frau] in den Jahren 1917 bis 1920. “Wir wollen der Gerechtigkeit und Menschenliebe dienen…” Frauenbildung und Emanzipation in der Habsburgermonarchie – der südslawische Raum und seine Wechselwirkung mit Wien, Prag und Budapest. Eds. Vesela Tutavac, Ilse Korotin. Wien: Praesens Verlag. 302–333.
France BERNIK, 2005: Zofka Kvederova – prva slovenska klasikinja. Zofka Kveder, Zbrano delo, 1. knjiga. Maribor: Litera. 445–446.
Matjaž BIRK, 2012: Zofka Kveder-Jelovšek im Zagreber deutschsprachigen journalistischen und literarischen Feld: Einstieg und Übernahme der Redaktion der Frauenzeitung. A svet je kroženje in povezava zagonetna: Zbornik ob 80-letnici zaslužnega profesorja Mirka Križmana. / Festschrift für Prof. Mirko Križman zum 80. Geburtstag. Eds. Vida Jesenšek, Alja Lipavic Oštir, Melanija Larisa Fabčič. Maribor: Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti, Filozofska fakulteta. 339–353.
Jan BRODAL, 1996: Stanisław Przybyszewski and Dagny Juel – a Literary partnership. Totenmesse: modernism in the culture of Northern and Central Europe. Ed. Piotr Paszkiewicz. Warsaw: Institute of Art, Polish Academy of Sciences. 187–201.
B. V. [Milan Marjanović], 1898: Jelovšekove “Simfonije”. Nova nada 4/5, 167–169.
Anna CZARNOCKA, 1996: Nietzsche, Przybyszewski and the Berlin Bohême from the Circle of the Kneipe “Zum Schwarzen Ferkel”. Totenmesse: modernism in the culture of Northern and Central Europe. Ed. Piotr Paszkiewicz. Warsaw: Institute of Art, Polish Academy of Sciences. 41–50.
Katherine DAVID-FOX, 2000: Prague-Vienna, Prague-Berlin: The Hidden Geography of Czech Modernism. Slavic Review 59/4, 735–760.
Dunja DETONI DUJMIĆ, 1998: Ljepša polovica književnosti. Zagreb: Matica Hrvatska.
Linda DOWLING, 1979: The Decadent and the New Woman in the 1890s. NineteenthCentury Fiction 33/4, 434–453.
Lidija DUJIĆ, 2019: Zovu ih književnicama. Zagreb: Mala zvona.
Paweł DYBEL, 2000: Urwane ścieżki: Przybyszewski–Freud–Lacan. Kraków: Universitas.
Vida FLAKER, 1977: Časopisi hrvatskoga modernističkog pokreta. Zagreb: Hrvatsko filološko društvo.
[Fran GOVEKAR], 1900: Književnost. Zofka Kveder Misterij žene. Slovenski narod 33/140, 3.
GRIGOROVIČ, 1900: Sobotno pismo. Slovenski narod 33/165, 1.
Urte HELDUSER, 2005: Geschlechterprogramme. Konzepte der literarischen Moderne um 1900, Köln: Böhlau Verlag.
Jasna HLOUŠKOVA, 1971: Przybyszewski a Moderní revue. Slavia 50, 170–74.
Alenka JENSTERLE-DOLEŽAL, 2014: Avtor, tekst, kontekst, komunikacija. Poglavja iz slovenske moderne. (Mednarodna knjižna zbirka Zora, 103). Maribor: Mednarodna založba Filozofske fakultete.
Gvido JENY, 1900: Tři mladí. Moderní revue 12/1, 28–30.
Ester JIRESCH, 2013: Im Netzwerk der Kulturvermittlung. Sechs Autorinnen und ihre Bedeutung für die Verbreitung skandinavischer Literatur und Kultur in West- und Mitteleuropa um 1900. Barkhuis: Groningen.
Jiří KARÁSEK, 1994: Vzpominky. Praha: Thyrsus.
František KAUTMAN, 1966: St. K. Neumann. Člověk a dílo (1875–1917). Praha: Academia.
Patrycja KAWALEC, 2007: Stanisław Przybyszewski w czeskim świecie literackim i artystycznym. Kraków: Collegium Columbinum.
-kb- [František KUBKA], 1930: Bücher guten Autoren. Kamilla Neumannová über ihr Lebenswerk. Prager Presse 25, 5.
[Zofka KVEDER], 1898: Književnost in umetnost. Slovenka 2/26, 617–618.
Emma LAVIGNE (ed.), 2018: Couples modernes. Paris: Gallimard.
Sally LEDGER, 1997: The New Woman: Fiction and Feminism at the Fin De Siècle. Manchester and New York: Manchester University Press.
Lena MAGNONE, 2020: Ruch “młodych kobiet”? Transnarodowy kobiecy modernizm w Europie Środkowej na przełomie XIX i XX wieku. Modernizmy Europy ŚrodkowoWschodniej: coraz szersze marginesy. Ed. Ewa Paczoska, Izabela Poniatowska. Warszawa: WUW. 161–187.
Xeres de la MARAJA [Milan Begović], 1900: Zofka Kveder: Misterij žene. Slovenka 4/8, 189.
Jayne E. MAREK, 1995: Women editing modernism. “Little” Magazines & Literary History. Lexington: The University Press of Kentucky.
Laura MARHOLM, 1896: Modern women. An English rendering of Laura Marholm Hansson’s ‘Das buch der frauen’. Transl. Hermione Ramsden. London: John Lane.
Milan MARJANOVIĆ, 1951: Hrvatska moderna. Izbor književne kritike, 2. Zagreb: Jugoslavenska akademija znanosti i umjetnosti.
Gabriela MATUSZEK, 1996: “Der geniale Pole”? Stanislav Przybyszewski in Deutschland (1892–1992). Transl. Dietrich Scholze. Paderborn: Igel Verlag.
Gabriela MATUSZEK, 2008: Stanisław Przybyszewski – pisarz nowoczesny. Kraków: Universitas.
Stanislav Kostka NEUMANN, 1904: Apostrofa. Moderni Revue 16, 40–41.
Stanislav Kostka NEUMANN, 1931: Vzpomínky. Praha: František Borový.
Božena NEUMANNOVÁ, 1998: Byla jsem ženou slavného muže. Paměti druhé ženy S. K. Neumanna. Praha: Host.
Kamilla NEUMANNOVÁ, 1930: 25 let Knih dobrých autorů. Národní listy 5/25/39, 3, 10, 11.
Mary Kay NORSENG, 1991: Dagny Juel Przybyszewska, the Woman and the Myth. Seattle: University of Washington Press.
Vladimír PAPOUŠEK (ed.), 2010: Dějiny nové moderny: česká literatura v letech 1905–1923. Praha: Academia.
Sarah PARKER, 2020: The New Woman and Decadent Gender Politics. Decadence. A Literary History. Ed. Alex Murray. Cambridge University Press. 118–135.
Katja MIHURKO PONIŽ, 2003: Drzno drugačna. Zofka Kveder in podobe ženskosti. Ljubljana: Delta.
Katja MIHURKO PONIŽ, 2013: Kratka proza Zofke Kveder. Jezik in slovstvo 58/1–2, 73–84.
Katja MIHURKO PONIŽ, 2016: Der Bruch mit der literarischen Tradition: Weibliche Identitätskonzepte in Zofka Kveders multikulturellem Oeuvre. Germanoslavica 27/2, 37–64.
Katja MIHURKO PONIŽ, 2017a: Zofka Kveder in revija Slovenka. Slovenka. Prvi ženski časopis (1897–1902). Ed. Marta Verginella. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. 39–51.
Katja MIHURKO PONIŽ, 2017b: Literarna ustvarjalka v očeh druge_ga. Študije o recepciji, literarnih stikih in biografskem diskurzu. Nova Gorica: Univerza v Novi Gorici.
Kazimierz PRZERWA-TETMAJER, 1989: Przedmowa. Życie 11, 2.
Stanisław PRZYBYSZEWSKI, 1926: Moi współcześni. Wśród obcych. Warszawa: Biblioteka Polska.
Stanisław PRZYBYSZEWSKI, 1930: Moi współcześni. Wśród swoich. Warszawa: Biblioteka Polska.
Stanisław PRZYBYSZEWSKI, 1937: Listy, vol. 1. Gdańsk: TPNiS.
Aleksandra SAWICKA, 2006: Dagny Juel Przybyszewska. Fakty i legendy. Gdansk: Słowo/obraz terytoria.
George C. SCHOOLFIELD, 2003: A Baedeker of Decadence: Charting a Literary Fashion, 1884–1927. New Haven: Yale University Press.
[Ignacy] SEWER-MACIEJOWSKI, 1898: Od redakcji. Życie 38/39, 497.
Elaine SHOWALTER (ed.), 1993: Daughters of Decadence. Women writers of the finde-siècle. New Brunswick, New Jersey: Rutgers University Press.
Marijan ŠABIĆ, 2008: Vladimir Jelovšek i praški mostovi hrvatske dekadencjije. Nova Croatica 2, 117–137.
Miroslav ŠICEL, 1978: Književnost moderne. Povijest hrvatske književnosti. Knjiga 5. Zagreb: Liber Mladost.
Nikola TOMAŠEGOVIĆ, 2022: Modernistički pokret mladih u hrvatskoj kulturi i politici na prijelomu 19. i 20. stoljeća. Zagreb: Sveučilište u Zagrebu, Filozofski fakultet. (Doctoral thesis, unpublished).
T. J. [Josip TOMINŠEK], 1900: Misterij žene. Slovenka 4/10, 240.
Zdeněk VAVŘÍK, 1929–1930: Návštěvou ve slavné vile. Rozpravy Aventina 5/7, 75–76.
Natascha VITTORELLI, 2007. Frauenbewegung um 1900. Uber Triest nach Zagreb. Wien: Löcker.
Ana VULELIJA, 2021: Feministički i spisateljski angažman Adele Milčinović na početku 20. stoljeća. Periferno u hrvatskoj književnosti i kulturi. Eds. Krešimir Bagić, Miranda Levanat-Peričić, Leszek Małczak. Katowice: UŚ. 408–431.
Aleš ZACH, 1976: Ediční dílo Kamilly Neumannové. Bibliografický soupis k 100. výročí jejího narození a 20. výročí úmrtí. Praha: Památník národního písemnictví.
Aleš ZACH, 1995: Edice družiny Moderní Revue. Moderní revue 1894–1925. Eds. Otto M. Urban, Luboš Merhaut. Praha: Torst. 222–245.
Aleš ZACH, 2000: Kamilla Neumannová. Lexikon české literatury. Díl. 2, sv. 1 (M–O). Praha: Academia. 516–518.
Objavljeno
2024-12-18
Kako citirati
Magnone L. (2024). Couples Modernes. The Literary Couple in Central European Modernist Movements. Slavia Centralis, 17(2), 82-102. https://doi.org/10.18690/scn.17.2.82-102.2024
Rubrike
Articles
Copyright (c) 2024 Univerzitetna založba Univerze v Mariboru
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno 4.0 mednarodno licenco.
Avtorske pravice
Avtorji sprejetih prispevkov ohranijo avtorske pravice svojega besedila, obenem pa uredništvu revije Slavia Centralis priznavajo pravico do elektronske distribucije prispevka. Avtorji lahko svoje besedilo (v natisnjeni ali elektronski verziji) ponovno objavijo zgolj ob navedbi prvotne objave v reviji Slavia Centralis. Avtorji lahko objavljeno besedilo dodajo tudi na osebno spletno stran, oddelčno spletno stran ali na institucionalne repozitorije.
Plagiatorstvo
Slavia Centralis je nekomercialna in prosto dostopna mednarodna znanstvena revija. Kot taka je zavezana etičnim načelom glede zaupnosti, izvirnosti in intelektualne poštenosti. Kršenje avtorskih pravic in plagiatorstvo obravnava zelo resno, zaradi česar z ustrezno programsko opremo preverja morebitno podobnost z vsebino drugih besedil.
Avtorji morajo upoštevati naslednje:
Predloženo besedilo mora biti izviren znanstveni članek. Vsi viri morajo biti korektno navedeni. Besedilo ne sme biti istočasno predloženo uredniški presoji drugih publikacij.
Za vključeno gradivo (citati, ilustracije, tabele ipd.) je treba pridobiti ustrezna dovoljenja, ki izhajajo iz avtorskih pravic.
Objava v reviji Slavia Centralia ne predvideva plačila.