Pejoracija i imenovanje političara u komentarima čitatelja
Povzetek
Komentarji bralcev o političnem dogajanju pogosto vključujejo negativne ocene govorcev in pejorativne izraze (prim. Finkbeiner idr. 2016, Perić in Miletić 2019). Tovrstno verbalno nasilje vedno cilja na določene značilnosti naslovnika, ki jih opisuje Havryliv (2009: 35–40): značajske lastnosti in vedenje; zunanjost, telesna pomanjkljivost in starost; univerzalne zmerljivke; regionalne in nacionalne žaljivke; poklicne žaljivke. Politiki na podlagi takih ocen pogosto prejemajo izvirne vzdevke ali opisna imena, pri čemer so tematizirane nekatere od navedenih točk. V prispevku je raziskan način poimenovanja politikov kot oblike verbalnega nasilja v komentarjih bralcev o političnih volitvah. Namen raziskave je ob načinih poimenovanja politikov preveriti tvorbo njihovih vzdevkov v hrvaščini in nemščini ter ugotoviti, katere lastnosti naslovnika so najpogosteje poudarjene.
Prenosi
Literatura
Laura ALBA-JUEZ, Geoff THOMPSON, 2014: The many faces and phases of evaluation. Evaluation in Context. Ur. Geoff Thompson, Laura Alba-Juez. Amsterdam, Philadelphia: John Benjamins Publishing Company. 3–23.
Keith ALLAN, Kate BURRIDGE, 2006: Forbidden Words. Taboo and the Censoring of Language. Cambridge, New York, Melbourne, Madrid, Cape Town, Singapore, Sao Paulo: Cambridge University Press.
Stjepan BABIĆ, 2002: Tvorba riječi u hrvatskome književnome jeziku. Zagreb: HAZU, Nakladni zavod Globus.
Eugenija BARIĆ, Mijo LONČARIĆ, Dragica MALIĆ, Slavko PAVEŠIĆ, Mirko PETI, Vesna ZEČEVIĆ, Marija ZNIKA, 1997: Hrvatska gramatika. Zagreb: Školska knjiga.
Peter BAKEMA, Dirk GEERAERTS, 2004: Diminuition and augmentation. Morphologie. Ein internationales Handbuch zur Flexion und Wortbildung. Band 2. Ur. Geert Booij, Christian Lehmann, Joachim Mugdan, Stavros Skopeteas. Berlin, New York: Walter de Gruyter. 1045–1052.
Monika BEDNAREK, 2006: Evaluation in Media Discourse: Analysis of a Newspaper Corpus. New York, London: Continuum.
Ante BIČANIĆ, Anđela FRANČIĆ, Lana HUDEČEK, Milica MIHALJEVIĆ, 2013: Pregled povijesti, gramatik i pravopisa hrvatskoga jezika. Zagreb: Croatica.
Ada BÖHMEROVÁ, 2011: Suffixal Diminutives and Augmentatives in Slovak. A Systemic View with Some Cross-Linguistic Considerations. Lexis. Journal in English Lexicology. 6 Diminutives and Augmentatives in the Languages of the World, 1–29.
Silvia BONACCHI, 2012: Zu den idiokulturellen und polykulturellen Bedingungen von aggressiven Äußerungen im Vergleich Polnisch-Deutsch-Italienisch. Der Mensch und seine Sprachen. Ur. Magdalena Olpińska-Szkiełko, Sambor Grucza, Zofia Berdychowska, Jerzy Zmudzki. Frankfurt am Main: Peter Lang Verlag. 1–20.
Rita BRDAR-SZABO, Mario BRDAR, 2008: On the marginality of lexical blending. Jezikoslovlje 9/1–2, 171–194.
Rita FINKBEINER, Jörg MEIBAUER, Heike WIESE, 2016: What is pejoration, and how can it be expressed in language? Pejoration. Ur. Rita Finkbeiner, Jörg Meibauer, Heike Wiese. Amsterdam, Philadelphia: John Benjamins. 1–18.
Wolfgang FLEISCHER, 1983: Wortbildung der deutschen Gegenwartssprache. Leipzig: VEB Bibliographischer Institut Leipzig.
Wolfgang FLEISCHER, Irmhild BARZ, 2007: Wortbildung der deutschen Gegenwartssprache. Tübingen: Max Niemeyer Verlag.
Maja GLUŠAC, Marija KOZARIĆ, 2022: Pragmatički čimbenici pri imenovanju u hrvatskom političkom i medijskom diskursu. Linguia Montenegrina XV/1, 29, 137–158.
Domagoj GREČL, 2018: Djevičanska proročica – Agamemnonova priležnica. Latina et Graeca 34/2, 7–22.
Oksana HAVRYLIV, 2009: Verbale Aggression. Formen und Funktionen am Beispiel des Wienerischen. Frankfurt am Main: Peter Lang.
Elke HENTSCHEL, Petra M. VOGEL, 2009: Deutsche Morphologie. Berlin, New York: De Gruyter.
Lana HUDEČEK, Milica MIHALJEVIĆ, 2017: Hrvatska školska gramatika. Zagreb: Institut za hrvatski jezik i jezikoslovlje.
Kristian LEWIS, Barbara ŠTEBIH GOLUB, 2014: Tvorba riječi i reklamni diskurs. Rasprave 40/1, 133–147.
Michael LOHDE, 2006: Wortbildung des modernen Deutschen: ein Lehr- und Übungsbuch. Tübingen: Gunter Narr Verlag.
Ivan MARKOVIĆ, 2011: Hrvatske stopljenice: Novìna u slengu, jeziku reklame i novina. Diskurs i dijalog: Teorije, metode i primjene. Ur. Vladimir Karabalić, Melita Aleksa Varga, Leonard Pon. Osijek: Hrvatsko društvo za primijenjenu lingvistiku (HDPL); Filozofski fakultet Sveučilišta Josipa Jurja Strossmayera u Osijeku. 223–238.
Ivan MARKOVIĆ, 2009: Tri nehrvatske tvorbe: infiksacija, reduplikacija, fuzija. Rasprave 35, 217–241.
Ivan MARKOVIĆ, Ivana KLINDIĆ, Iva BORKOVIĆ, 2016: Hrvatski rječnik stopljenica. Zagreb: stilistika.org, Filozofski fakultet Sveučilišta u Zagrebu.
Jörg MEIBAUER, 2014: Bald-faced lies as acts of verbal aggression. Journal of Language Aggression and Conflict 2/1, 127–150.
Ana MIKIĆ ČOLIĆ, 2015: Word formation of blends. Mostariensia 19/2, 21–36.
Marija PERIĆ, Nikolina MILETIĆ, 2019: Pejorativa in deutschen und kroatischen Leserkommentaren auf Terroranschläge im Internet. Jezikoslovni zapiski 25/1, 127–141.
Marija PERIĆ, 2021: Deminutivi i augmentativi kao evaluativna sredstva u njemačkom i hrvatskom jeziku (na primjeru mrežnih komentara izborne kampanje). Doktorska disertacija. Zadar: Sveučilište u Zadru.
Tat’jana Vital’evna POPOVA, 2007: Grafičeskie okkazionalizmy russkogo jazyka konca XX – načala XXI vv. Russkoe slovo, vyskazyvanie, tekst. Moskva: Moskovskij gosudarstvennyj oblastnoj universitet. 291–295.
Tat’jana Vital’evna POPOVA, 2008a: Vidy grafoderivacii v sovremennom russkom jazyke. Russkij jazyk: čelovek, kul’tura, kommunikacija. Ekaterinburg: Ural’skij gosudarstvennyj tehničeskij universitet. 182–191.
Tat’jana Vital’evna POPOVA, 2008b: Grafoderivat: slovo ili tekst? Russkij jazyk: čelovek, kul’tura, kommunikacija. Ekaterinburg: Ural’skij gosudarstvennyj tehničeskij universitet. 191–198.
Maria SCHILLER, 2007: Pragmatik der Diminutiva, Kosenamen und Kosewörter in der modernen russischen Umgangsliteratursprache. München: Herbert Utz Verlag.
Klaus P. SCHILLER, 2003: Diminutives in English. Berlin, Boston: de Gruyter.
Aneta STOJIĆ, Anita PAVIĆ PINTARIĆ, 2014: Pejorative Nouns in Speech Act of Insulting as Expression of Verbal Aggression. Croatian Journal of Philosophy XIV/42, 343–356.
Irena STRAMLJIČ BREZNIK, 2010: Besedotvorne lastnosti slovenskih okazionalizmov. Novye javlenija v slavjanskom slovoobrazovanii: sistema i funkcionirovanie. Trudy i materialy. Slavjanskie jazyki i kul’tury v sovremennom mire. Ur. Elena Vasil’evna Petruhina. Moskva: Moskovskij gosudarstvennyj universitet imeni M. V. Lomonosova, Filologičeskij fakultet. 352–363.
Georg THOMPSON, Susan HUNSTON, 2003: Evaluation: an introduction. Evaluation in Text. Authorial Stance and the Construction of Discourse. Ur. Susan Huston, Geoff Thompson. Oxford: Oxford University Press. 1–27.
Barbara VODANOVIĆ, 2017: Osobni nadimak, figura za društveno uvjetovani kontekst (na primjeru nadimaka s otoka Pašmana). Folia Onomastica Croatica 26, 139–155.
URL1 = https://zargonaut.com/njonjo (pristup: 28.10.2022.)
URL2 = https://hjp.znanje.hr/index.php?show=search_by_id&id=d15iXhA%3D&-keyword=skorojevi%C4%87 (pristup 31.10.2022.)
URL3 = https://hjp.znanje.hr/index.php?show=search_by_id&id=eFhmWRI%3D&-keyword=orangutan (pristup 31.10.2022.)
URL4 = https://www.merriam-webster.com/dictionary/bangster (pristup 31.10.2022.)
URL5 = https://www.duden.de/rechtschreibung/Schnatterin (pristup 2.11.2022.)
URL6 = https://www.duden.de/rechtschreibung/bescheuert (pristup 2.11.2022.)
URL7 = http://osobno-ime.hr/#hasan (pristup 2.2.2024.)
URL8 = https://www.berliner-zeitung.de/kultur-vergnuegen/tv-medien/frech-aber-liebpittiplatsch-nervte-nicht-nur-schnatterinchen-li.235834 (pristup 2.2.2024.)
URL9 = https://www.dwds.de/wb/Schlumpf (pristup 2.2.2024.)
URL10 = https://www.dwds.de/wb/Pipi (pristup 2.2.2024.)
URL11 = https://www.dwds.de/wb/Pipim%C3%A4dchen (pristup 2.2.2024.)
Copyright (c) 2024 Univerzitetna založba Univerze v Mariboru
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno 4.0 mednarodno licenco.
Avtorske pravice
Avtorji sprejetih prispevkov ohranijo avtorske pravice svojega besedila, obenem pa uredništvu revije Slavia Centralis priznavajo pravico do elektronske distribucije prispevka. Avtorji lahko svoje besedilo (v natisnjeni ali elektronski verziji) ponovno objavijo zgolj ob navedbi prvotne objave v reviji Slavia Centralis. Avtorji lahko objavljeno besedilo dodajo tudi na osebno spletno stran, oddelčno spletno stran ali na institucionalne repozitorije.
Plagiatorstvo
Slavia Centralis je nekomercialna in prosto dostopna mednarodna znanstvena revija. Kot taka je zavezana etičnim načelom glede zaupnosti, izvirnosti in intelektualne poštenosti. Kršenje avtorskih pravic in plagiatorstvo obravnava zelo resno, zaradi česar z ustrezno programsko opremo preverja morebitno podobnost z vsebino drugih besedil.
Avtorji morajo upoštevati naslednje:
Predloženo besedilo mora biti izviren znanstveni članek. Vsi viri morajo biti korektno navedeni. Besedilo ne sme biti istočasno predloženo uredniški presoji drugih publikacij.
Za vključeno gradivo (citati, ilustracije, tabele ipd.) je treba pridobiti ustrezna dovoljenja, ki izhajajo iz avtorskih pravic.
Objava v reviji Slavia Centralia ne predvideva plačila.