Metaphorische Kollokationen – zum Problem ihrer theoretischen Festlegung und empirischen Erforschung
Povzetek
Prispevek podaja teoretični pregled podkategorije metaforičnih kolokacij in različnih pristopov njihovega empiričnega raziskovanja. Kolokacije so bile doslej preučevane z različnih zornih kotov, kljub temu pa še vedno ni enotne teoretske opredelitve tega leksikalnega pojava. Ne glede na različnost njegovega razumevanja opazimo, da nekatere kolokacije kažejo spremembo pomena posameznih sestavin, kar sicer ni osnovna lastnost kolokacij. Gre za podkategorijo metaforičnih kolokacij. Kolokator kot sestavina metaforične kolokacije izkazuje več kot en pomen, je večpomenski. Metaforične kolokacije so sicer upoštevane v različnih znanih tipologijah in klasifikacijah, vendar so bile doslej le obrobno obravnavane in so zato še neustrezno raziskane.
Prenosi
Literatura
Christa BALDAUF, 1997: Metapher und Kognition. Grundlagen einer neuen Theorie der Alltagsmetapher. Frankfurt am Main: Peter Lang.
Goranka BLAGUS BARTOLEC, 2014: Riječi i njihovi susjedi. Kolokacijske sveze u hrvatskom jeziku. Zagreb: Institut za hrvatski jezik i jezikoslovlje.
Harald BURGER, 2015: Phraseologie. Eine Einführung am Beispiel des Deutschen. 5. neu bearbeitete Auflage. Berlin: Erich Schmidt Verlag.
Peter ĎURČO, 2019: Ansätze zur Analyse der Kollokationen. Kollokationen im Sprachsystem und Sprachgebrauch. Ein Lehrbuch. Ed. Peter Ďurčo et al. Nümbrecht: Kirsch Verlag. 191–204.
Peter ĎURČO, Matej METERC, 2013: Empirične paremiološke raziskave tipov ekvivalentnosti in suprasemantičnih razlik v slovenščini in slovaščini. Slavia Centralis 6/2, 20–36.
Melanija Larisa FABČIČ, 2014: Mentalna podoba človeka v slovenskih, nemških in madžarskih primerjalnih frazemih. Slavistična revija 62/2, 195–215.
Franz Jozef HAUSMANN, 1984: Wortschatzlernern ist Kollokationslernen. Zum Lehren und Lernen französischer Wortverbindungen. Praxis des neusprachlichen Unterrichts 4/31, 395–406.
– –, 1990: Praktische Einführung in den Gebrauch des Studentʾs Dictionary of Collocations. Studentʾs Dictionary of Collocations. Ed. Morton Benson et al. Berlin: Cornelsen. IV-XVIII.
Vida JESENŠEK, 2008: Slowenische Kollokationen im Wörterbuch. Lexicographica: international annual for lexicography 24, 135–148.
– –, 2021: Beiträge zur deutschen und slowenischen Phraseologie und Parömilogie. (Mednarodna knjižna zbirka Zora, 142). Maribor: Univerza v Mariboru, Univerzitetna založba.
Christine KONECNY, 2010a: Kollokationen. Versuch einer semantisch-begrifflichen Annäherung und Klassifizierung anhand italienischer Beispiele. München: Martin Meidenbauer Verlagsbuchhandlung.
– –, 2010b: Von „hinkenden“ Stühlen, „tanzenden“ Zähnen und „verlorenen“ Verkehrsmitteln. Erfassung und Darstellung italienischer lexikalischer Kollokationen für deutschsprachige L2-Lerner (auf der Grundlage des Dizionario di base della lingua italiana–DIB¹). Proceedings of the 14th EURALEX International Congress. Ed. Anne Dykstra, Tanneke Schoonheim. Leeuwarden/Ljouwert: Fryske Akademy. 1207–1221.
Zoltan KÖVECSES, 2020: Extended Conceptual Metaphor Theory. Cambridge: Cambridge University Press.
George LAKOFF, 1993: The Contemporary Theory of Metaphor. Metaphor and Thought. 2nd edition. Ed. Andrew Ortony. Cambridge: University Press. 202–251.
George LAKOFF, Mark JOHNSON, 2018: Leben in Metaphern. Konstruktion und Gebrauch von Sprachbildern. 9. Auflage. Heidelberg: Carl-Auer-Systeme Verlag.
Krisztián MAJOROS, 2013: Metapher und Kookkurrenz. Eine alternative „Trichter“-Methode zur korpusbasierten Untersuchung metaphorischer Ausdrücke in öffentlich zugänglichen elektronischen Zeitungskorpora am Beispiel der Wissenschaftsberichterstattung im Bereich der Zellbiologie. Sprachtheorie und germanistische Linguistik 23/1, 65–110.
Krisztián MAJOROS, 2016: Zellenmetaphern und die organische Metaphorik in deutschsprachigen Plenarvorträgen. Die weiterentwickelte „Trichter“-Methode. Argumentum 12, 123–151.
Anna REDER, 2006a: Kollokationen in der Wortschatzarbeit. Wien: Praesens Verlag.
– –, 2006b: Kollokationsforschung und Kollokationsdidaktik. Linguistik online 28/3, 157–176.
Peter SCHERFER, 2001: Zu einigen wesentlichen Merkmalen lexikalischer Kollokationen. Phraseologie und Phraseodidaktik. Ed. Martine Lorenz-Bourjot, Heinz-Helmut Lüger. Wien: Edition Praesens. 3–19.
Irena STEVOVIĆ, 2017: Nastanak frazema putem semantičkih figura. Slavia Centralis 10/2, 67–84.
Kathrin STEYER, 2013: Usuelle Wortverbindungen. Zentrale Muster des Sprachgebrauchs aus korpusanalytischer Sicht. Ed. Arnulf Deppermann et al. Studien zur Deutschen Sprache. Forschungen des Institutes für deutsche Sprache Bd. 65. Tübingen: Narr Verlag.
Aneta STOJIĆ, Tamara ŠTIGLIĆ, 2011: Kollokationen im deutsch-kroatischen Sprachvergleich. Jezikoslovlje 12/2, 263–282.
Aneta STOJIĆ, 2012: Kolokacije. Prilog teoriji i praksi. Rijeka: Filozofski fakultet Sveučilišta u Rijeci.
– –, 2019: Zur Semantik von Kollokationen. Linguistica 59/1, 301–310.
Aneta STOJIĆ, Nataša KOŠUTA, 2012: Zur Abgrenzung von Mehrwortverbindungen. Zagreber Germanistische Beiträge 21, 359–373.
– –, 2020: Kollokationen – Mehrwortverbindungen mit semantisch-pragmatischem Eigenwert. Brücken überbrücken in der Literatur- und Sprachwissenschaft. Ed. Saša Jazbec et al. Hamburg: Verlag Dr. Kovač. 143–154.
Joanna TARGOŃSKA, 2019: Kollokationskompetenz vs. Sprachfertigkeiten bzw. andere Sprachkompetenzen – ein Forschungsüberblick. Glottodidactica. An International Journal of Applied Linguistics 46/1, 179–220.
Marija TURK, 2000: Višečlani izrazi s desamantiziranom sastavnicom kao nominacijske jedinice. Riječki filološki dani 3: Zbornik radova. Hrsg. Diana Stolac. Rijeka: Filozofski fakultet Sveučilišta u Rijeci. 477–486.
Mária VAJIČKOVÁ, 2019: Theoretische Aspekte der Kollokationen. Kollokationen im Sprachsystem und Sprachgebrauch. Ein Lehrbuch. Ed. Peter Ďurčo et al. Nümbrecht: Kirsch Verlag. 11–45
Skaistė VOLUNGEVIČIENĖ, 2008: Metaphorische Kollokation: Zwischen Metapher und Phraseologismus. Kalbotyra 59/3, 1392–1517.
Duden online. Abgerufen am 20.10.2021: https://www.duden.de/rechtschreibung/ernten.
Copyright (c) 2022 Univerzitetna založba Univerze v Mariboru
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno 4.0 mednarodno licenco.
Avtorske pravice
Avtorji sprejetih prispevkov ohranijo avtorske pravice svojega besedila, obenem pa uredništvu revije Slavia Centralis priznavajo pravico do elektronske distribucije prispevka. Avtorji lahko svoje besedilo (v natisnjeni ali elektronski verziji) ponovno objavijo zgolj ob navedbi prvotne objave v reviji Slavia Centralis. Avtorji lahko objavljeno besedilo dodajo tudi na osebno spletno stran, oddelčno spletno stran ali na institucionalne repozitorije.
Plagiatorstvo
Slavia Centralis je nekomercialna in prosto dostopna mednarodna znanstvena revija. Kot taka je zavezana etičnim načelom glede zaupnosti, izvirnosti in intelektualne poštenosti. Kršenje avtorskih pravic in plagiatorstvo obravnava zelo resno, zaradi česar z ustrezno programsko opremo preverja morebitno podobnost z vsebino drugih besedil.
Avtorji morajo upoštevati naslednje:
Predloženo besedilo mora biti izviren znanstveni članek. Vsi viri morajo biti korektno navedeni. Besedilo ne sme biti istočasno predloženo uredniški presoji drugih publikacij.
Za vključeno gradivo (citati, ilustracije, tabele ipd.) je treba pridobiti ustrezna dovoljenja, ki izhajajo iz avtorskih pravic.
Objava v reviji Slavia Centralia ne predvideva plačila.