Slavia Centralis

Značilnosti izmedmetih priponskih nizov v Besednodružinskem slovarju slovenskega jezika za iztočnice na b

Irena Stramljič Breznik — 2024-06-28

V prispevku se posvečamo kvalitativni analizi izmedmetnih priponskih nizov na podlagi gradiva iz Besednodružinskega slovarja slovenskega jezika za iztočnice na b. Zanima nas, katere pomenske skupine tvorjenk si sledijo znotraj najpogostejših dvo-, tro- ali redkih štiripriponskih nizov. Čeprav je vzorec majhen, na ravni priponske obrazilne kombinatorike in trdnosti pomenskega sosledja tvorjenk ugotavljamo, da so nekateri izpostavljeni dvo- in tropriponski nizi prepoznani kot produktivni besedotvorni modeli izmedmetnih izpeljank, saj so s tvorjenkami potrjeni v širši jezikovni rabi, kot jo odraža korpus metaFida.

Govor kraja Brest v hrvaški Istri skozi prizmo slovenske dialektologi(n)je

Tjaša Jakop — 2024-06-28

Brest (it. Olmeto) je naselje na skrajnem zahodu Hrvaške – na obrobju kraške planote, nedaleč od hrvaško-slovenske meje. V prispevku je predstavljen in opisan govor kraja Brest, ki po tradicionalni (hrvaški) narečni klasifikaciji pripada severovzhodnemu buzetskemu oz. zgornjemirenskemu čakavskemu narečju, vendar glasoslovje (zlasti dolgi vokalizem) govora kaže mnoge značilnosti šavrinskega podnarečja istrskega narečja na slovenski strani meje, na katerega meji na severu. Narečno gradivo za članek je bilo zbrano na podlagi terenskega dela v kraju Brest (točka SLA T413) po vprašalnici za Slovenski lingvistični atlas (SLA) in je primerjano z najbližjim sosednjim slovenskim govorom kraja Rakitovec. Podrobneje sta predstavljena glasoslovje in besedje govora.

Funkcija frazema u online novinama na temu globalne krize

Nikolina Miletić — 2024-06-28

Frazemi se pojavljajo v vsakdanjem govoru in različnih vrstah besedil, kjer opravljajo raznolike funkcije, kot so pojasnjevanje, argumentacija, manipulacija, izražanje čustev, ocenjevanje, konstituiranje besedila ipd. (prim. Skog-Södersved 2007: 270–274). V prispevku je raziskana uporaba frazemov v hrvaških in nemških spletnih časopisih, ki obravnavajo globalno krizo, povzročeno zaradi pandemije, vojne in inflacije. Pri tem so preverjena naslednja raziskovalna vprašanja: Kateri frazemi se najpogosteje uporabljajo? Kakšen je namen uporabe teh frazemov? V katerih delih besedila se pojavljajo? Kdo najpogosteje uporablja frazeme? Kakšne so medjezikovne razlike pri rabi frazemov v hrvaškem in nemškem jeziku? Cilj raziskave je ugotoviti medjezikovne razlike in podobnosti pri uporabi frazemov v spletnih časopisih.

Metaphorical Potential of Lexical Collocations: the Case of the Noun Prilika

Aneta Stojić — 2024-06-28

V prispevku obravnavamo značilnosti kolokacijske povezanosti znotraj leksikalnih kolokacij, pri čemer je vsaj ena komponenta metaforična. Z uporabo hrvaškega spletnega korpusa hrWaC in orodja SketchEngine (funkcija WordSketch) sistematično preučujemo najbolj tipične kolokacije in besedne kombinacije, ki vključujejo polisemantični abstraktni samostalnik prilika. Na podlagi analize tako morfosintaktičnih kot semantičnih procesov znotraj kolokacijske povezave ugotavljamo, da ti procesi prispevajo h koheziji med kolokatorjem in osnovo, kar posledično krepi povezovanje leksemov v leksikalno kolokacijo.

Pejoracija i imenovanje političara u komentarima čitatelja

Marija Perić Šormaz — 2024-06-28

Komentarji bralcev o političnem dogajanju pogosto vključujejo negativne ocene govorcev in pejorativne izraze (prim. Finkbeiner idr. 2016, Perić in Miletić 2019). Tovrstno verbalno nasilje vedno cilja na določene značilnosti naslovnika, ki jih opisuje Havryliv (2009: 35–40): značajske lastnosti in vedenje; zunanjost, telesna pomanjkljivost in starost; univerzalne zmerljivke; regionalne in nacionalne žaljivke; poklicne žaljivke. Politiki na podlagi takih ocen pogosto prejemajo izvirne vzdevke ali opisna imena, pri čemer so tematizirane nekatere od navedenih točk. V prispevku je raziskan način poimenovanja politikov kot oblike verbalnega nasilja v komentarjih bralcev o političnih volitvah. Namen raziskave je ob načinih poimenovanja politikov preveriti tvorbo njihovih vzdevkov v hrvaščini in nemščini ter ugotoviti, katere lastnosti naslovnika so najpogosteje poudarjene.

Zur Motivation kroatischer Fremdsprachenstudierender im außerunterrichtlichen Kontext: Englisch und Deutsch im Vergleich

Manuela Karlak — 2024-06-28

Članek obravnava pojem motivacije in njeno vlogo pri učenju tujih jezikov. Poleg teoretične podlage in pregleda relevantnih raziskav skuša z manjšo kvantitativno raziskavo med študenti anglistike in germanistike ugotoviti morebitne razlike v motiviranem vedenju v sklopu izvenštudijskih dejavnosti in pri samoocenjevanju jezikovne kompetence. Rezultati statistične analize ka- žejo, da sta ti dve spremenljivki med seboj pozitivno recipročni in da študenti anglistike v primerjavi s študenti germanistike izkazujejo bistveno več tujejezikovno motiviranega vedenja v obliki različnih izvenštudijskih dejavnosti ter bistveno višje ocenjujejo svojo jezikovno kompetenco. Rezultati kažejo na večplastno in kompleksno naravo motivacije ter so interpretirani v sklopu formalnega izobraževanja in širšega družbenega konteksta na Hrvaškem.

Особенности смешения славянских языков (украинского и русского) с венгерским в языковом ландшафте Закарпатской области

Volodymyr Shylov — 2024-06-28

Veliko etničnih Madžarov živi v Zakarpatski regiji Ukrajine, kjer je jezikovna situacija takšna, da lahko govorke in govorci mešajo slovanske jezike (ukrajinščino in ruščino) z madžarščino in obratno. Tovrstne primere najdemo tudi na uličnih napisih, zato je pojav smiselno preučevati v okviru analize jezikovne krajine. Vse primere, predstavljene v članku, potrjujejo fotografije, ki jih je avtor članka posnel v času svojih potovanj v Zakarpatje med letoma 2019 in 2021. Tematika je lahko aktualna tudi za slovensko-madžarske in srbsko-madžarske dvojezične govorke in govorce iz Prekmurja in Vojvodine.

Recepcija kajkavskega pesništva pri Štefanu Modrinjaku

Nina Ditmajer — 2024-06-28

Članek se osredinja na dve pesmi Štefana Modrinjaka in predstavlja preteklo hrvaško literarno tradicijo, ki je vplivala na nastanek njegovih pesmi. Pri pesmi Od protuletja je razvidno sledenje baročni kajkavski pesniški tradiciji, ki se je vsaj dve stoletji ohranjala v rokopisnem in ustnem izročilu, medtem ko so na nastanek njegove Molitve na Božico Slovenko vplivala prozna in pesniška natisnjena dela hrvaške renesanse, baroka in razsvetljenstva.

Self-censorship?: The Transition between Latin and Cyrillic Script in the Personal Correspondence of Women Writers in the Era of Slovenian Modernism

Primož Mlačnik — 2024-06-28

Prispevek temelji na avtorjevem arhivskem delu in analizi pisemske korespondence v rokopisni zbirki Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK). Osredotoča se na korespondenco slovenskih modernističnih pisateljic Marice Nadlišek Bartol, Zofke Kveder, Marice Strnad in Vide Jeraj, ki so gojile pisemska prijateljstva. Prispevek analizira njihovo korespondenco v kontekstu nove teorije cenzure, da bi odgovoril na vprašanje, ali lahko prehajanje med latinično in cirilično pisavo dojemamo kot obliko samocenzure. Analiza kaže, da so pisateljice v pismih večinoma prehajale iz ene pisave v drugo, ko so pisale o kontroverznih temah partnerskega zakona, ljubezni, materinstva in spolnosti, vendar pri tej praksi niso bile dosledne. Avtor to prehajanje obravnava kot obliko implicitne, produktivne in nedosledne cenzure, ki je kot poseben zgodovinski način pisanja odseval širše družbeno-politične spremembe.

Sublimno, groteska in karikatura v verznih besedilih pesnikov slovenske moderne

Jernej Kusterle — 2024-06-28

Prispevek na kratko in z najbolj ključnimi filozofskimi idejami predstavi sublimno, grotesko in karikaturo v historičnem kontekstu. Vsi trije pojavi so med seboj povezani: zanje je značilno, da vsebujejo tako lépo kot gŕdo, pri čemer se v primeru sublimnega kot prevladujoča danost pojavlja lépo, ki ji gŕdo dodaja negativno pomensko ozadje, v primeru groteske in karikature pa se kot prevladujoča danost pojavlja gŕdo, ki ga prisotnost lepega blaži in pri sprejemniku manjša verjetnost skrajnega odpora. V nadaljevanju so vsi trije koncepti aplicirani na nekaj bolj tipičnih primerov verznih besedil pesnikov slovenske moderne.

Literarni zločin v Kraigherjevi drami Školjka: analiza seksualnosti

Pavel Ocepek — 2024-06-28

V prispevku se osredotočamo na seksualnost v dramskem besedilu Školjka Alojza Kraigherja. Pri tem izhajamo iz teorije o seksualnosti kot družbeni strukturi. Ugotavljamo, da govori o seksualnosti v dramskem besedilu izhajajo iz dveh strategij, značilnih za družbeno organiziranost seksualnosti modernih družb. V prvi strategiji je vloga seksualnosti dvostranska: v zakonski zvezi je njen primarni cilj prokreacija, zunaj nje pa prešuštvo. Druga strategija je naslonjena na koncept moške in ženske seksualnosti, pri čemer se razlika med konceptoma najizraziteje kaže s heteroseksualnimi normami dvojnega standarda in z identifikacijskimi elementi restriktivne seksualne kulture. Analiza dokazuje, da se je Kraigher z literarizacijo seksualnosti priključil tistim književnim ustvarjalcem in ustvarjalkam, ki s svojimi deli ključno prispevajo k javnemu govoru o seksualnosti, predvsem pa vplivajo na spreminjanje seksualnih norm v družbi.

Identity Code: Plurality, Binary, Zero

Mariia Polovynkina — 2024-06-28

Članek obravnava koncept identitete v romanu Olge Tokarczuk Beguni. Upoštevane so pluralne, binarne in ničelne identitete. Prikazano je, kako se omenjeni koncept odraža v literaturi, obenem pa so izpostavljeni tudi elementi filozofije in kulturologije, saj so prav tako pomembni za razumevanje romana. Prikazana je povezava med binarno in pluralno identiteto ter fizično oz. psihično razcepljenostjo posameznika. Obravnavani so odrazi ničelne identitete in možni vzroki za njen nastanek. Pri tem tipu je eden ključnih dejavnikov občutek brezbrižnosti. Določen je tudi pomen osnovnih opozicij za oblikovanje lastnega jaza. Predlagana je nova shema oblikovanja identitete, ki temelji na primarni potrebi po samoobrambi. Posebna pozornost je namenjena naslovu romana, njegovim prevodnim možnostim in povezavam. Prikazani so tudi dejavniki, ki vplivajo na identiteto, npr. preusmeritev pozornosti, kriza, želja, sprememba prioritet, prevrednotenje vrednot, težnja po poenostavljanju.

Postavy slovanského draka a severského trolla ako inokultúrne figurálne varianty škodcu

Bernadette Pažitná — 2024-06-28

Prispevek se na tematski analitičnoprimerjalni metodološki osnovi osredotoča na dva pomembna in motivno povezana tipa značaja oz. funkcije antagonista (Propp 1971, 2008) – slovanskega zmaja in nordijsko-germanskega trola. To sta dve najpogostejši figuralni različici pravljično-mitoloških antagonistov v evropskih zgodbah in v izbranih kulturno-civilizacijskih krogih, predvsem v pravljicah z oznako ATU 301 Tri ukradene princeske (angl. The Three Stolen Princesses).

A Grammar of the Russian Kelderar Dialect of Romani

Viktor Elšík — 2024-06-28

Prispevek predstavlja nedavno objavljeno slovnico ruskega kelderarskega narečja romščine (Oslon 2018), ki je doslej najbolj podroben opis katere koli romske jezikovne različice. V članku je najprej predstavljeno romsko narečje, nato pa so podane glavne značilnosti slovnice: viri za slovnico in podatki o njej, zgradba slovnice, razmerje med sinhronijo in diahronijo, opozorjeno pa je tudi na jezikovno stičnost. Članek predstavlja izbrane inovativne analize in pri tem opozarja tudi na dve, ki sta manj jasni. Oslonova slovnica bi lahko bila model za pripravo različnih romskih slovnic.

Метод обучения русскому языку через переводы пословиц и поговорок

Natalia Kaloh Vid — 2024-06-28

Prispevek se osredotoča na rabo pregovorov in stalnih besednih zvez pri učenju ruščine kot tujega jezika. Začrta predloge prevajalskih aktivnosti, ki bi lahko študentom pomagali, da z branjem, prevodom, analizo in razpravami o pregovorih in frazemih izboljšajo svoje znanje ruskega jezika. Metoda je bila uporabljena v drugem delu 60-urnega izbirnega predmeta Lektorat slovanskega jezika – ruščina, ko so se študentje že seznanili s cirilico in so bili že sposobni brati krajše povedi. Uporabljeni so bili ruski pregovori in frazemi, študentje pa so se morali osredotočiti predvsem na prepoznavanje in prevajanje pomenskih sestavin. Nekateri pregovori so bili po pomenskih sestavinah podobni slovenskim. Cilj dejavnosti je bil pri študentih spodbuditi zanimanje za tujejezično kulturno okolje ter jim omogočiti, da uporabijo obstoječe znanje tujega jezika ter svojo domišljijo, ne le slovarje in glosarje. V drugi fazi dejavnosti so študentje predstavili svoje prevajalske rešitve in ideje ter svoje izkušnje delili s profesorico, ki je podala dodatno obrazložitev pomena pregovorov in frazemov.

Moč (misli o človečnosti) jezikovne so(n)čnosti – o monografiji Izrazi moči slovenskega jezika Vesne Mikolič

Mira Krajnc Ivič — 2024-06-28

Ocena monografije.

Az ELTE BTK Szláv és Balti filológiai intézetének publikációi 2020–2023 között

Előd Dudás — 2024-06-28

Predstavitev publikacij 2020-2023 (ELTE).

Alojz Jembrih, 2022: Korespondencija iz Jagićeve ostavštine

Gjoko Nikolovski — 2024-06-28

Ocena monografije.