Slavia Centralis

Altkirchenslawische Terminologie des Weinbaus und der Weinproduktion: Herkunft und Entwicklung

2023-12-31T10:36:46+01:00

Prispevek se ukvarja s starocerkvenoslovanskimi izrazi s področja vinogradništva in vinarstva, ki so predstavljeni na osnovi starocerkvenoslovanskih spomenikov in so naknadno etimologizirani. Besede, zapisane v stari cerkveni slovanščini, nam omogočajo, da dobimo predstavo o tem, kako so naši slovanski predniki gojili trto, kako so iz grozdja pridobivali vino in kakšno vino so uživali oz. poznali. Posamezni starocerkvenoslovanski izrazi po eni strani izkazujejo arhaičnost slovanskega vinarstva, po drugi strani pa ponazarjajo načine oblikovanja in nadaljnjega razvoja terminoloških sistemov.

Znotrajjezikovno prevajanje in njegove uresničitve na primeru slovenščine

2023-12-31T10:36:46+01:00

Članek se osredinja na teoretične in praktične vidike znotrajjezikovnega prevajanja, vezanega na prevod znotraj enega nacionalnega jezika na časovni osi starejši – sodobni jezik. Preverjene so prevajalske strategije, razvidne iz spremnih besed k obstoječim znotrajjezikovnim prevodom starejših slovenskih besedil iz 10. in 16. stoletja ter prepoznane na podlagi primerjalne analize izbranih izhodiščnih besedil (Brižinskih spomenikov, Trubarjevega Abecednika in Cerkvenega reda) ter njihovih prevodov v sodobno knjižno slovenščino.

Rokopis učitelja Bertalana Koczuvana iz leta 1879/80 Domovina, ország (deržáva), pravice i dúžnosti purgarov. 1879/80. Koczuván Bertalan, učitelj.

2023-12-31T10:36:47+01:00

V razpravi predstavljam rokopis Domovina, ország (deržáva), pravice i dúžnosti purgarov. Ižakovski učitelj Bertalan Koczuván (Jernej Kocuvan) ga je začel pisati v šolskem letu 1879/80. Učbenik s področja domoznanstva (o domovini in dolžnostih državljanov) je bil namenjen za poučevanje otrok v vaški/bogojinski šoli, vendar je ostal nedokončano delo – obsega šestindvajset strani lepopisa, jezikovno je nadnarečen in poskuša slediti normi in predpisu novoslovenščine, pisava pa je slovenica z zelo redkimi zapisi sičnikov in šumevcev v ogrici.

Govor treh Bistric v Prekmurju

2023-12-31T10:36:47+01:00

Krajevni govor treh Bistric – Gornje, Srednje in Dolnje – uvrščamo v južno ali dólinsko različico prekmurskega narečja panonske narečne skupine, vendar je ta v nekaterih pogledih bolj podoben govorom prleškega in medžimurskega narečja kot sosednjim govorom na Dólinskem. Gradivsko podprt prispevek obravnava tiste glasoslovne, oblikoslovne in besedne pojave v krajevnem govoru treh Bistric, ki so razlikovalni v odnosu do bližnjih krajevnih govorov in so jih jezikoslovci prepogosto posploševali za vse prekmursko narečje. Dodan je tudi seznam ledinskih imen na območju Gornje, Srednje in Dolnje Bistrice.

Intertekstualnost in Razodetje v slovenskem prevodu Bulgakovove Bele garde

2023-12-31T10:36:47+01:00

Članek uvodoma predstavi ustvarjalnost enega največjih sodobnih ruskih pisateljev Mihaila Afanasjeviča Bulgakova, v nadaljevanju pa se osredotoči na analizo prevoda intertekstualnih figur, ki jih Bulgakov uporabi za vzpostavitev vzporednic z apokaliptično prerokbo, upodobljeno v Janezovem razodetju, v svojem prvem romanu Bela Garda. Avtor edinega slovenskega prevoda je Marjan Poljanec (1973). V romanu je moč opaziti številne apokaliptične aluzije in neposredne navedke iz Razodetja, ki opozarjajo na poseben pomen apokaliptične zgodbe v Bulgakovovi mojstrovini. Zanimalo nas je, kako so, če so, ohranjeni v slovenskem prevodu in kakšne prevajalske strategije je uporabil Poljanec.

Bogastvo in revščina v slovenski frazeologiji

2023-12-31T10:36:48+01:00

Namen prispevka je prikazati jezikovno podobo revščine in bogastva skozi prizmo frazeološkega gradiva slovenskega jezika, ki je razvrščeno v dve veliki skupini, revščina in bogastvo, vsaka od teh skupin pa na podlagi semantične analize v podskupine. Na podlagi družboslovnega pogleda na oba pojava je postavljena izhodiščna hipoteza, da se revščina v frazemih povezuje s pomanjkanjem denarja, hrane, z izgubo doma ali službe, z dolgovi in životarjenjem, bogastvo pa z izvorom, velikimi količinami denarja, življenjem v izobilju in zapravljivim načinom življenja.

Zeleno, ki te ljubim, zeleno

2023-12-31T10:36:48+01:00

Prispevek predstavlja korpusno podprto raziskavo rabe izraza zelen v kontekstu okoljskih podnebnih sprememb v primerjavi z njegovo splošno rabo. Osrednji del prispevka predstavi analizo besede zelen z uporabo korpusa Gigafida 2.0 in terminološkega vira Termania. Raziskava kaže, da so v korpusu Gigafida 2.0 najmočnejše kolokacije s pridevnikom zelen v pomenu varovanja okolja izrazi, ki se nanašajo na politične stranke in njihovo delovanje (zelena koalicija, zelena alternativa), in izrazi s področja gospodarstva in turizma (zelena energija, zelena destinacija, zeleno gospodarstvo). Zanimivo je, da izraz zeleni prehod v obravnavanih virih ni na seznamu najmočnejših kolokacij. Domnevamo, da je razlog v tem, da se je ta zveza začela uveljavljati šele v obdobju, ki besedilno ni več zajeto v korpus Gigafida 2.0.

What is Conscience? Some Ontological Metaphors in the English-Language Aphorisms

2023-12-31T10:36:49+01:00

Članek obravnava ontološke metafore s ciljno domeno ZAVEST. Temelji na načelih in metodologiji teorije konceptualne metafore. Analizirano gradivo predstavlja korpus aforizmov o zavesti, pridobljen z metodo kontinuiranega vzorčenja na podlagi podatkov iz spletnih zbornikov aforizmov. Predpostavljamo, da je abstraktna etična entiteta oblikovana glede na spoznanje konkretnih danosti iz življenjske izkušnje. Glavni konceptualni metafori analiziranega etičnega koncepta sta »vest je človek ali bog« in »vest je stvar«, ki imata v različnih kontekstih različne variante, v katerih se uresničujeta.

A Contrastive Study of English and Macedonian Conjunctions Used to Express Causality

2023-12-31T10:36:49+01:00

Prispevek predstavlja izsledke analize angleških in makedonskih vzročnih veznikov na podlagi vzorcev literarnih besedil v obeh jezikih in njihovih objavljenih prevodih. V obeh jezikih obstajajo vezniki, ki se uporabljajo izključno za označevanje vzročnosti med dvema stavkoma (kot na primer because in бидејќи ‘ker’), obstajajo pa tudi vezniki, ki se običajno uporabljajo za označevanje drugih odnosov (kot je začasnost v primeru since in штом ‘odkar’, ‘takoj ko’), ki so sčasoma razvili vzročni pomen. Tudi usklajevalni veznik and v angleščini ter и ‘in’ v makedonščini imata lahko vzročno interpretacijo, ki se je razvila s pomočjo implikature (Lyons 1995: 162–163, 286–287) ali inferencialne obogatitve (Mauri & Auwera 2012: 383–384).

Semantično polje ljubezni in strahu v treh starejših in zadnjem slovenskem prevodu Pete Mojzesove knjige

2023-12-31T10:36:49+01:00

Prispevek je rezultat primerjalne analize izbranih slovenskih prevodov vseh odlomkov Pete Mojzesove knjige, v katerih je v ospredju semantično polje ljubezni in strahu. Primerjava vključuje hebrejski izvirnik, dva najvplivnejša antična in tri starejše slovenske prevode Svetega pisma, in sicer prevod Jurija Japlja (1744–1807), neobjavljeni prevod Matevža Ravnikarja (1776–1845) in prevod Jurija Volca v t. i. Wolfovi Bibliji (1805–1885). S primerjalno analizo jezika in sloga glede na hebrejski izvirnik, grško Septuaginto in latinsko Vulgato ugotavljamo podobnosti in razlike v starejših treh in v zadnjem slovenskem prevodu Svetega pisma (SPJ) glede rabe besedišča, oblike paralelizma in parenetičnega sloga. Težišče je na ugotavljanju, kako se v Peti Mojzesovi knjigi leksem »ljubezni« povezuje z leksemom »strahu«, ki je pogosto le v navideznem nasprotju s pojmom ljubezni. Zanima nas, ali se ta pojma v Peti Mojzesovi knjigi izključujeta ali dopolnjujeta. Prispevek prinaša pomemben vpogled v kognitivno in čustveno vsebino pojmov »ljubezni« in »strahu« v hebrejščini in slovenskih prevodih Pete Mojzesove knjige.

Femme fragile v slovenski književnosti na prelomu iz 19. v 20. stoletje

2023-12-31T10:36:50+01:00

Pričujoča razprava se osredinja na literarni tip femme fragile na prelomu iz 19. v 20. stoletje. V tem času je femme fragile tako v slikarstvu kot v književnosti doživela največji razcvet in nekatere spremembe. Oblikovana je v skladu z estetskimi smermi dekadence, secesije in simbolizma, v njej odmevajo medicinski in drugi diskurzi o ženskosti, moški pogled in strah pred naraščajočim osamosvajanjem ženske. Analiza femme fragile v izbranih delih slovenske moderne pokaže, da so jo avtorji prilagajali tudi družbenim razmeram. Slovenska femme fragile ni predstavnica propadajoče aristokracije, prihaja iz meščanskega ali celo podeželskega okolja, njeni zametki segajo morda celo k folklorni Lepi Vidi.

Medbesedilne reference in literarni kanon v otroški in mladinski književnosti

2023-12-31T10:36:50+01:00

Prispevek je osredinjen na različne oblike medbesedilnosti v otroški in mladinski književnosti. Za povezovanje medbesedilnih elementov je nujno poznavanje kanonskih besedil, brez česar sodobna literarna dela, ki vsebujejo tovrstne elemente, ne funkcionirajo, ali pa se vsaj del zgodbe zaradi nepoznavanja izhodiščnega besedila izgubi. Kot primer različnih medbesedilnih navezav so predstavljene pravljice o metamorfozi žabe kot glavnega literarnega lika, ki je hkrati tudi naslovni lik izbranih zgodb (razen pri Prap): izhodiščno besedilo bratov Grimm Žabji kralj ali železni Henrik, Saše Vegri Jure kvak kvak, Lile Prap 1001 pravljica, Bine Štampe Žmavc O žabi in princu ter O začaranem žabcu Andreja Rozmana Roze.

Izbrane hagiografske in svetopisemske reference v korpusu kratkih pripovednih besedil časnika Besednik

2023-12-31T10:36:51+01:00

V sekularizirani literarni obdelavi kratkih pripovednih besedil se svetopisemske in hagiografske reference, ki jih obravnavamo v prispevku, zaradi poučno-didaktičnega koncepta 19. stoletja, ko časnik Besednik začne izhajati kot dopolnitev izdanih publikacij pri Mohorjevi družbi, mdr. pojavljajo na način aluzivnega implicitnega sklicevanja na osebe ali dogodke iz svetopisemske ter hagiografske tradicije. S pregledom in analizo kratkih pripovednih besedil časnika Besednik s podnaslovom »kratkočasen in podučen list za slovensko ljudstvo«, ki je izhajal v Celovcu med letoma 1869 in 1878, je bilo ugotovljeno, da se aluzije iz svetopisemskega in hagiografskega konteksta pojavljajo kot citatne figure na način medbesedilnega sklicevanja.

Hagiografija kot makrožanr

2023-12-31T10:36:51+01:00

Prispevek v okviru družbeno-semiotičnega pristopa sydneyjske šole (Martin in Rose 2008) obravnava vprašanje žanrskih značilnosti izbranih krajših opisnih pripovednih hagiografskih besedil, objavljenih v treh osrednjih slovenskih hagiografskih zbirkah 19. stoletja – Shivlenju Svetnikov in Prestavnih Godov (1828–1829) Franca Veritija, Djanju Svetnikov Božjih in razlaganju prestavnih praznikov ali svetkov (1853–1854) Antona Martina Slomška in Življenju svetnikov in svetnic Božjih (1866–1874) Jožefa Rogača in Matije Torkarja. Večstopenjska analiza razkriva makrostrukturno besedilno organiziranost, prepoznava obveznih in neobveznih strukturnih enot, opredelitev kontekstualnih spremenljivk in sistema vrednotenja, pa pritrjuje družbenemu namenu preučevanih hagiografij, ki s popisom življenja svetega posameznika osmišljajo pomen stvarnega in posredujejo krščanska načela, s ciljem ohranjanja in oblikovanja odnosov na širši in ožji družbeni ravni.

Osebno in kulturno nomadstvo v izbranih delih sodobnih slovenskih prozaistk

2023-12-31T10:36:51+01:00

Članek se ukvarja s problematiko večkulturnosti in medkulturnosti v izbranih delih sodobnih slovenskih pisateljic. Upošteva težnjo, ki je v literarnozgodovinskih raziskavah zadnjih let zelo poudarjena, namreč, da je pri analizah literarnih del potrebno upoštevati vidik prestopanja in prehajanja meja ter hibridnost pisateljskih identitet. Različni raziskovalci menijo, da je potrebno negovati odprt raziskovalni odnos do vsega, kar je bilo v slovenski literarni zgodovini snovno in tematsko, pa tudi jezikovno drugačno, a obenem povezujoče. Članek izhaja iz prepričanja, da slovenska literarna besedila v medkulturnem kontekstu drugače razumemo in da vzpostavljajo le-ta zanimiv medbesedilni dialog s številnimi drugimi jeziki in kulturami.

Značilnosti eseja nekaterih sodobnih slovenskih esejistk

2023-12-31T10:36:52+01:00

Razprava prikaže esejistično delo izbranih sodobnih slovenskih esejistk, s posebnim ozirom na njihove tematske in slogovne značilnosti. Opozori, da raziskav o literarnem delu sodobnih slovenskih esejistk ni veliko, čeprav so avtorice pisale in še pišejo različne vrste esejev. Pri teoretskih izhodiščih upošteva dognanja in preučevanja Denisa Poniža, Janka Kosa ter Mirana Štuheca, še zlasti zgodovinski vidik evropskega in slovenskega eseja ter esejizirano pripovedno prozo. Prispevek se ukvarja z esejem slovenskih avtoric od leta 1993 do danes, a izpostavi tudi refleksije o vidnejših nemških, poljskih, ruskih ter ameriških esejistkah. Sledi pregled esejistike izbranih avtoric, in sicer so to esejistične zbirke Slovenija, moja Afrika (1993) Silvije Borovnik, Tek na mestu (2017) Renate Salecl, Vseživo (2017) Urše Zabukovec in Naredite Ameriko spet obvladljivo (2018) Katje Perat, ki poudarja njihovo esejistično misel, tematske in slogovne sorodnosti ter razlike

Poetika umorov v popularnih slovenskih kriminalkah iz perspektiv kriminoloških teorij

2023-12-31T10:36:52+01:00

Članek izhaja iz kriminoloških teorij ter skuša odkriti, kaj nam lahko različne razlage o izvorih kriminala povedo o slovenskih kriminalkah. Članek uvodoma predstavi temeljne značilnosti klasične, pozitivistične, interakcionistične in konfliktne kriminološke razlage kriminala. Sledi analiza poetike umora v popularnih slovenskih kriminalkah Avgusta Demšarja in Tadeja Goloba iz perspektiv kriminoloških teorij. Ugotavljamo, da se v kriminalkah obeh pisateljev pojavljajo skupne kontinuirane značilnosti. Prevladujeta klasična in pozitivistična poetika umora, ki vzroke za kriminal pripisujeta človeški preračunljivosti oziroma patološki naravi posameznika. Za dane kriminalke je značilen tudi pripovedni red herring oziroma iz zavajajočih detektivskih sledi izhajajoča pomenska vrzel med romanesknim diskurzom kriminala in diskurzom kriminala, ki izhaja iz poetike posameznih umorov.

Metoda reševanja književnih problemov in problemski šolski esej v gimnaziji

2023-12-31T10:36:53+01:00

V prispevku razvijemo izvirno metodo poučevanja književnosti, primerno za problemsko-ustvarjalni pouk slovenščine v gimnaziji, imenovano metoda reševanja književnih problemov. Nove oblike poučevanja terjajo drugačno preverjanje in ocenjevanje znanja, zato klasični šolski esej predelamo v problemskega. Določimo značilnosti zgradbe problemskega šolskega eseja, deleže končne ocene ter taksonomijo.

Usvajanje slovenščine kot drugega ali tujega jezika v medkulturnem kontekstu na primeru izbranih izvorno slovenskih leposlovnih del

2023-12-31T10:36:53+01:00

Bralna pismenost je kot stalno razvijajoča se zmožnost posameznika, posameznice ključna za razumevanje, kritično vrednotenje in uporabo pisnih informacij ter temelj vsem drugim vrstam pismenosti pri usvajanju maternega ali nematernega (drugega ali tujega) jezika. Pri tem so pomembni vsi njeni gradniki, posebej še 4., 5., 8. in 9. gradnik. Izbrani izvorno slovenski leposlovni deli (Moj prijatelj je drugačen; Ali te lahko objamem močno?) sta analizirani z medkulturnega in jezikovnega vidika, upoštevajoč temeljne informacije o delih samih z didaktičnimi usmeritvami in s kritičnim pogledom na s strani avtorjev pripravljeni didaktični instrumentarij.

Heinz-Helmut LÜGER, Hana BERGEROVÁ, Georg SCHUPPENER (ur.), 2021: Phraseme und ihr kommunikatives Potential. Landau: Verlag Empirische Pädagogik. (Beiträge zur Fremdsprachenvermittlung, Sonderheft 28). 262 str.

2023-12-31T10:36:53+01:00

Ocena knjige

Druga Poletna šola slovenskega jezika kot drugega in tujega jezika Slovenščina na prvi pogled

2023-12-31T10:36:53+01:00

Poročilo