Pomurska obzorja
https://journals.um.si/index.php/pomurska-obzorja
<p style="margin: 0cm;"><strong>Pogostost izhajanja: </strong>2 številki letno (maj in junij)</p> <p><strong>Odgovorni urednik:</strong> Mitja Slavinec (Univerza v Mariboru, Slovenija)<br><strong>Glavna urednika</strong>: Petra Cajnko (Univerza v Mariboru, Slovenija) in Milan Svetec (Univerza v Mariboru, Slovenija)</p> <p>Revija <strong>POMURSKA OBZORJA</strong> je strokovna tiskana periodična publikacija Pomurske akademije – PAZU. Glavni namen izdajanja revije je objavljanje strokovnih prispevkov z naravoslovno, tehnično, biotehnično, medicinsko, humanistično in družboslovno vsebino ter tako seznanjati strokovno kakor tudi laično javnost z dogajanji in novostmi na teh področjih. Posebna pozornost je namenjena objavljanju strokovnih prispevkov, ki bodo obravnavali teme povezane s Pomurjem. Revija je odprtodostopna, objavljeni strokovni prispevki so prosto dostopni na spletni strani.<br><strong>Indeksiranje: </strong>COBISS.si/COBIB, dLib.si (Digitalna knjižnica Slovenije). <br><strong>Licenca:</strong> CC BY-NC-ND</p> <p><img src="/public/site/images/p_cajnko/prenos_(1).png"></p>Združenje Pomurska akademsko znanstvena unija - PAZUsl-SIPomurska obzorja2350-6113Kapljice vode na spolzkih tekočekristalnih površinah
https://journals.um.si/index.php/pomurska-obzorja/article/view/3045
<p>V prispevku so predstavljeni rezultati raziskav o kemijski aktivnosti mikrolitrskih kapljic vode na spolzkih poroznih površinah, ki temeljijo na anizotropnih lastnostih tekočih kristalov. Spolzke, s tekočinami impregnirane mikroporozne površine, ki odbijajo tako vodo kot olje, so zadnje desetletje v ospredju interdisciplinarnih raziskav [1-3]. Zaradi izjemnih fizikalnih lastnosti, kot so odpornost na zmrzal, samo-celjenje, optična prosojnost in funkcionalnost pri visokih tlakih, take površine obetajo številne možnosti uporabe, med drugim v medicini, pri dezinfekciji in čiščenju embalaže, prevlekah površin in pri preciznem zaznavanju kemikalij. Lani so bili izdelani prvi primerki takih površin na osnovi tekočih kristalov [4, 5], ki omogočajo selektivno spreminjanje kemijske sestave kapljic vode glede na temperaturno nastavljivo mezofazo. Izkaže se, da na drsenje kapljic prvenstveno vpliva pozicijski red tekočekristalnih molekul ob stični plasti, medtem ko je prenos kemikalij med nemešljivima tekočinama odvisen od orientacijske urejenosti mezofaze. Polzeče kapljice vode na takih površinah lahko izjemno učinkovito odstranjujejo ione težkih kovin, kar nakazuje možnosti uporabe pri varovanju okolja, v biomedicinski diagnostiki in kemijski sintezi.</p>Uroš Tkalec
Copyright (c) 2023 Pomurska obzorja
2023-08-112023-08-1110191810.18690/pomurska-obzorja.10.19.1-8.2023Radiološke spremembe pljuč pri COVID-19 pljučnici
https://journals.um.si/index.php/pomurska-obzorja/article/view/3046
<p>Radiogram pljuč in srca (RTG PC) in slikanje prsnih organov z računalniško tomografijo (CT) imata pomembno vlogo pri diagnosticiranju, prikazu začetnih sprememb in sledenju bolnikov, ki so okuženi z virusom SARS-CoV-2. RTG PC je manj občutljiva preiskava, a je hitra, enostavna in jo lahko opravimo ob bolniški postelji, obenem pa predstavlja zlati standard za kontrolo sprememb v pljučih bolnikov z COVID-19 pljučnico. CT ima visoko občutljivost v diagnosticiranju COVID-19 pljučnice. Infiltrati mlečnega stekla in konsolidacija pljučnega parenhima so glavne spremembe, ki so vidne na CT. Razporeditev infiltratov je tipično obojestranska in periferna. Manj tipične spremembe so plevralni izliv, kavitacije, pnevmomediastinum in pnevmotoraks.</p>Marija Šantl LetonjaAnamarija Meolic
Copyright (c) 2023 Pomurska obzorja
2023-08-112023-08-11101991810.18690/pomurska-obzorja.10.19.9-18.2023Vzroki za curke plazme v Zemljinem magnetnem ovoju
https://journals.um.si/index.php/pomurska-obzorja/article/view/3047
<p>Curki plazme v Zemljinem magnetnem ovoju so trenutno pomembna tema na področju veje znanosti, ki se ukvarja s procesi interakcije Zemlje in Sonca. Ti curki lahko popačijo magnetopavzo, zato nam poznavanje pogojev, pod katerimi nastajajo, omogoča razumevanje njihovega vpliva na magnetosfero. Trenutno prevladuje mnenje, da 97 % curkov nastane kot posledica nagubanega površja sekcije Zemljinega udarneg vala s kvazi-vzporedno geometrijo. Nedavno izvedene obsežne statistične študije teh curkov so pokazale njihov obstoj tudi dolvodno od kvazi-pravokotne sekcije Zemljinega udarnega vala, vendar zeankrat še ni jasno kateri mehanizmi vodijo k njihovemu nastanku. Tukaj analiziram štiri dogodke v kvazi-pravokotnem magnetnem ovoju, ki izpolnjujejo enega glavnih kriterijev za curke plazme in sicer povečani dinamični tlak. Ti curki niso nastali zaradi nagubanega površja udarnega vala, temveč so jih povzročili: 1) cev magnetnega pretoka v stiku s kvazi-paralelno sekcijo udarnega vala, 2) tokovna plast v odsotnosti magnetnega prevezovanja 3) izpuh povezan z magnetnin prevezovanjem in 4) zrcalni valovi.</p>Primož Kajdič
Copyright (c) 2023 Pomurska obzorja
2023-08-112023-08-111019193810.18690/pomurska-obzorja.10.19.19-38.2023Reciklabilnost tiskane RFID antene na digitalnem odtisu
https://journals.um.si/index.php/pomurska-obzorja/article/view/3049
<p>Naraščanje uporabe digitalnega tiska in povečana prisotnost tiskane elektronike vplivata na reciklabilnost papirja in kakovost papirja za recikliranje. Namen naše raziskave je bil preučiti reciklabilnost digitalno tiskanih etiket opremljenih s tiskano RFID anteno. Etiketni papir smo potiskali z magenta tiskarsko barvo v elektrofotografskem postopku tiska s suhim tonerjem. Na hrbtno, nepotiskano stran papirja smo v naslednjem koraku natisnili komercialno UHF RFID anteno s funkcionalno kovinsko barvo. Ocena reciklabilnosti je bila izvedena v skladu z Ingede metodo 11 s katero se izvaja preiskus odstranitve tiskarske barve. Na recikliranih vzorcih so bile določene optične lastnosti: svetlost, ISO belina, barvnometrične lastnosti in ERIC vrednost ter število in površina nečistoč. Raziskava je potrdila dobro reciklabilnost elektrografskega tiska s suhim tonerjem in izboljšanje učinka razsivitve s flotacijo. Izkazalo se je, da prisotnost RFID oznak ne vpliva na sam postopek recikliranja in da ima zanemarljiv vpliv na optične lastnosti recikliranih vzorcev.</p>Diana Gregor SvetecAndreja PogačarIvana Bolanča Mirković
Copyright (c) 2023 Pomurska obzorja
2023-08-112023-08-111019394710.18690/pomurska-obzorja.10.19.39-47.2023