Anali PAZU

Značilke pri razpoznavanju aktivnosti dnevnega življenja v pametnih domovih

DRAŽEN BAKETARIĆ — 2024-12-25

Slovenija se kot večina razvitih držav sooča s staranjem prebivalstva. Poraja se vprašanje, kako starostnikom zagotoviti varno bivanje v domačem okolju. Tehnološki razvoj na področju senzorskih tehnologij, strojnega učenja in umetne inteligence lahko prispeva k doseganju tega cilja. Sistemi za zaznavanje aktivnosti dnevnega življenja z visoko točnostjo razpoznavajo aktivnosti stanovalcev pametnih domov. Posledično lahko zaznajo motnje pri vsakodnevnem delovanju starostnika, kar lahko kaže na zdravstvene težave. Tovrstni sistemi temeljijo na senzorskih omrežjih in na podlagi aktivacije različnih senzorjev razpoznavajo aktivnosti stanovalcev. Točnost razpoznavanja aktivnosti je odvisna predvsem od kakovosti značilk, ki jih sestavimo iz senzorskih podatkov, in algoritma oz. modela za klasifikacijo, ki ga iz podatkov zgradimo v fazi učenja. V raziskavi se osredotočamo predvsem na izbiranje in izločanje značilk ter proučujemo kako le-to vpliva na končni rezultat razpoznavanja aktivnosti. Analiziramo, pri katerih aktivnostih je točnost razpoznavanja najboljša in pri katerih najslabša. Pri slednjih prikažemo tudi, s katerimi aktivnostmi le-te najpogosteje zamenjujemo.

Pogled na izvajanje brezšivne skrbi v regionalni bolnišnici – kvalitativna raziskava

TEODOR PEVEC — 2024-12-25

Koncept brezšivne skrbi je v Sloveniji novost zadnjih let. Pomeni pomembno vključitev kliničnih farmacevtov pri neposrednem delu z bolniki in prispeva k bolnikovi varnosti. V polni obliki se v naši ustanovi izvaja dobro leto. Zanimal nas je pogled kliničnih farmacevtov na nov način dela. Izvedli smo kvalitativno raziskavo. Potrebne informacije smo pridobili s pomočjo intervjujev, ki smo jih izvedli s štirimi kliničnimi farmacevti, ki imajo največ teoretičnega in praktičnega znanja s področja brezšivne skrbi. Intervjuvanci menijo, da je implementacija brezšivne skrbi v klinično prakso pomembna in pozitivna. Motijo jih administrativne ovire pri izvajanju brezšivne skrbi. Zaznava kliničnih farmacevtov je primerna in omogoča razvoj metode še na ostale poklicne skupine.

Razvoj biomimetičnih senzorjev za določanje funkcionalnosti in vitro celičnih modelov

MATJAŽ FRANGEŽ — 2024-12-25

Napredek v biomedicinskih znanostih je omogočil razvoj in vitro modelov, ki posnemajo človeška tkiva. Neinvazivno spremljanje teh modelov v realnem času bi omogočilo dragocene vpoglede brez motenja celičnega okolja. Ta študija raziskuje uporabo molekularno vtisnjenih polimerov (MIPs) za ta namen, s poudarkom na inzulinu in laktatu kot biomarkerjih celičnega metabolizma. Senzorji MIP so bili ustvarjeni z elektropolimerizacijo pirrola okoli predloge inzulina ali laktata na karbonskih elektrodah. Senzorji so pokazali visoko občutljivost in selektivnost z razponi zaznave od 20,0 do 70,0 pM za inzulin (LOZ: 2,41 pM) in od 0,5 do 3,0 mM za laktat. Ti rezultati poudarjajo potencial MIP za uporabo v personalizirani diagnostiki in spremljanju terapij.