Anali PAZU HD

Pisker ali lonec, je to sploh vprašanje? Prekmurski jezik iz sociolingvistične perspektive

ALBINA NEĆAK LÜK — 2023-10-26

Prispevek se navezuje na besedilo projekta Prekmurski pisker. Oziraje se na znano dihotomijo jezik: govor (langue: parole) razgrinja vidike sociolingvistično pogojene izbire in rabe jezika(ov) in zvrsti (narečij, sociolektov, idiolektov) v vsakdanjem sporazumevanju. Prikazuje komunikacijske priložnosti, v katerih je primerna oz. prevladuje ena ali druga zvrst. Opozori na razmerja moči med različnimi jezikovnimi različicami, med standardom/knjižnim jezikom in narečji. Ob tem spregovori o vlogi jezikovnih ideologij ter o jezikovnem kapitalu kot enem od dejavnikov, ki vplivajo na položaj človeka na družbeni lestvici. Podane teoretične iztočnice so ponazorjene s primeri iz pretekle in sočasne izkušnje prekmurščine v stiku z visokima jezikovnima zvrstema, madžarsko in slovensko.

Konceptualizacija pandemije covida-19 in njene jezikovne uresničitve v slovenščini, nemščini in madžarščini

MELANIJA LARISA FABČIČ — 2023-10-26

V prispevku predstavljamo konceptualizacijo pandemije koronavirusne bolezni in spremembe na leksikalni ravnini slovenskega, nemškega in madžarskega jezika, ki jih je sprožil globalni zunajjezikovni dejavnik, virus SARS-CoV-2. Koronavirus je drastično posegel na vsa področja našega življenja in družbe ter postal in ostal vse do danes osrednja tema vseh oblik komunikacije. »Okužil« je tudi jezik, ki ga govorimo in v katerem mislimo. Epidemiološke službe dajejo priporočila, vlade pa sprejemajo ukrepe za preprečevanje in zajezitev okužb z novim virusom. Mnogi politiki, zdravstveni strokovnjaki in mediji uporabljajo pri tem militaristično, katastrofično in apokaliptično retoriko, kar v ljudeh vzbuja strah pred neznanim, nevidnim virusom, dvom o njegovem obstoju in negotovost zaradi posledic bolezni, ki ga povzroča. Negotovost in dvom poglabljajo tudi teorije zarot, dezinformacije in lažne novice o covidu-19, infodemija. V novi realnosti se je spremenilo tudi to, kako pandemično situacijo konceptualiziramo in kako jo jezikovno realiziramo. Priča smo bolj ali manj pričakovanega metaforičnega uokvirjanja diskurza o covidu-19.

Pomen pravilnega javnega nastopanja za učinkovito komuniciranje

HOTIMIR TIVADAR — 2023-10-26

Sodobna javna komunikacija je usmerjana z osnovno maksimo sodobnega sveta in življenja, tj. s hitrostjo. Hitro sporočanje pogosto pomeni kratko sporočanje, mnogokrat površno in vsebinsko nepoglobljeno komuniciranje. V ospredju so kratka sporočila, ki jih posredujemo hipno, pogosto nepremišljeno. Zato je še toliko pomembnejše, da je naše sporočilo tako jezikovno kot vsebinsko pravilno in jedrnato. Pomembno vlogo pri tem pa ima slovenski knjižni jezik s svojo narodnoreprezentativno in narodnozdruževalno vlogo. V tem članku želim prikazati pomen kakovostnega javnega sporočanja (pravilnost, jasnost, spoštljivost in pomen sporočila). Velikokrat se v slovenskem in tudi svetovnem merilu pozablja na vsebino in retorično ustrezno predstavitev svojih stališč. Učinkovitost lahko povsem prevlada nad vsebino. Poleg tega bom predstavil enotnost slovenskega knjižnega jezika, ki se izrisuje preko fonetično-fonoloških in pravorečnih analiz; celo izgovor knjižnih samoglasnikov je ne glede na regionalni izvor reprezentativnih govorcev v slovenskem javnem prostoru jasen in enoten.

Značilnosti ravnanja s prebeglimi in zajetimi pripadniki zveznih sil v osamosvojitveni vojni 1991 v Pomurju

ALOJZ ŠTEINER — 2023-10-26

Osamosvojitvena vojna leta 1991 v Pomurju je predstavljena v številnih publikacijah. V njih so tudi informacije o ravnanju s prebeglimi in ujetimi pripadniki ter zbirnih centrih o vojnih ujetnikih. Prispevek temelji na proučevanju in analizi tematike, pri tem pa odstira nekatere še nepojasnjene zadeve. Obenem se skozi objektivno predstavitev tematike, kaže značaj slovenske osamosvojitvene vojne.

V prispevku so opisana izhodišča za odpoklic in poziv za pristop pripadnikov JLA v slovenske obrambne sile in terminološke zadrege v odnosu na mednarodno vojno pravo in prakso v Sloveniji leta 1991. Pojasnjena je funkcionalna razmejitve in odgovornosti glede zbirnih centrov med teritorialno obrambo (TO) in organi za notranje zadeve (ONZ). Opisano je nastajanje in delovanje zbirnih centrov za vojne ujetnike (CVU) z nekaterimi posebnostmi v Pomurju. K temu je dodana primerjava števila prebeglih in zajetih v spopadih v Sloveniji in Pomurju 1991 s kazalniki številčnega stanja. Ugotovitvam iz raziskave sledijo zaključki in sklepi. Nekatere od teh so takšni, kot do sedaj še niso bili predstavljeni.

Strategije za povečanje inovativnosti v velikih farmacevtskih podjetjih

ŠPELA BARBIČ — 2023-10-26

Vsesplošni napredek znanosti in tehnologije, dosežen v zadnjih nekaj desetletijh, bi se po pričakovanjih moral odražati v povečani inovativnosti ter učinkovitosti raziskav na mnogih področjih, tudi v velikih farmacevtskih podjetjih. Opaženo je ravno nasprotno. Trend učinkovitosti raziskav in razvoja (R&R), kar lahko opišemo tudi kot razmerje med vložkom in rezultatom, ki je pogosto ocenjen s številom v podjetju razvitih in na trg lansiranih zdravil ali s številom znanstvenih objav in podeljenih patentov, je v zadnjih desetletjih vztrajno padal. Predvsem v zadnjih letih mnoga podjetja izkazujejo uspešno upiranje temu trendu z očitnim porastom v inovativnosti, kar lahko med drugim pripišemo tudi izboljšani finančni učinkovitosti ter zasnovi novih modelov delovanja razvojnih oddelkov.